Letališče bo družba upravljala na podlagi pogodbe, ki jo je 2. julija sklenila z ministrstvom za infrastrukturo. "Upravljanje s strani DRI bo začasno – najpozneje do 31. decembra 2020. V tem času bo ministrstvo za infrastrukturo iskalo trajno rešitev glede nadaljnjega obratovanja letališča," so povedali.

Mariborsko letališče so zaprli, ker se je v sredo iztekel odpovedni rok za najemno pogodbo z dosedanjim upravljavcem Aerodromom Maribor, novi upravljavec, državna družba DRI, pa še ni pridobila obratovalnega dovoljenja.

Vlada se je namreč po tistem, ko je družba Aerodrom Maribor, ki je bila od začetka 2017 v posredni lasti kitajskega kapitala, enostransko prekinila pogodbo, sama pa ni privolila v pogoje za nadaljevanje najemnega razmerja, odločila, da upravljanje Letališča Edvarda Rusjana začasno preda v roke DRI, državnemu inženirskemu podjetju.

Zaposleni ostajajo

To naj bi skladno s pogodbo z infrastrukturnim ministrstvom primarno zagotavljalo pogoje za obratovanje letališča in predvidoma ohranjalo obstoječo raven dejavnosti. Ministrstvo bo DRI za zagotavljanje obratovanja letališča do konca 2020 plačalo nekaj več kot 1,5 milijona evrov.

Ker DRI prevzema tudi 24 zaposlenih, bodo na letališču delo v prihodnje opravljali isti ljudje, z istimi licencami, na isti infrastrukturi in z istimi priročniki, tako da se bo dejansko zamenjala le pogodba o upravljanju. Letališče bo po informacijah iz DRI v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger.

Sorodna novica Letališče Maribor prehaja v državno upravljanje

Zaradi začasnega zaprtja letališča je Letalski center Maribor, ki skrbi za letalsko obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji, v četrtek začasno preselil svojo posadko na letališče v Cerkvenjaku. A kot je danes po izdaji obratovalnega dovoljenja za STA povedal Darko Kralj iz omenjenega centra, se bodo v petek selili nazaj v Maribor. Enako naj bi veljalo tudi za preostale dejavnosti letalskega centra, kot je šolanje pilotov in servis zračnih plovil.

Po drugi strani se je helikopterska nujna medicinska pomoč tudi danes izvajala z Letališča Edvarda Rusjana Maribor in tako naj bi bilo tudi v prihodnje.

V izogib vračanja evropskih sredstev

Država si za ohranitev nemotenega obratovanja letališča prizadeva med drugim zato, da bi se izognila scenariju z vračanjem okoli 10,5 milijona evrov evropskih sredstev. Ta je Slovenija pred leti prejela za obnovo starega potniškega terminala na letališču. V skladu z zavezami bi se vračanju sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.

Kitajska zgodba na mariborskem letališču je za zdaj končana. Družba SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je kupila Aerodrom Maribor na začetku leta 2017 od Delavske hranilnice, nato pa so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo. A velikopoteznih načrtov z večstomilijonskimi investicijami, za katere so želeli doseči podaljšanje letališke steze, kitajski investitorji niso uresničili in letališče je, ko gre za redne linije ali tovorni promet, bolj ali manj samevalo.

Skupaj so tako na primer lani na Letališču Edvarda Rusjana našteli manj kot 2700 potnikov, od tega 1174 na čarterskih poletih in 1171 na redni liniji medtem propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so imeli 234 ton tovora. Še največ letalskega prometa je bilo v zadnjem času zaradi šolanja pilotov civilnih letal.