Pristojno ministrstvo in inšpektorat za delo sta predstavila novo posebno enoto delovnih inšpektorjev za prednostno odzivanje. Kaj bo počela, čemu bo namenjena? Na ta in številna druga vprašanja je v Odmevih odgovarjal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Spraševal je Igor E. Bergant.

Sorodna novica Mesec: Sektor za prednostno odzivanje delovnega inšpektorata bo namenjen urgentnim zadevam

Če smo prav razumeli, sploh ne gre za novo posebno skupino inšpektorjev, tudi nima nekih novih pooblastil. Kaj se z novim pristopom sploh spreminja? Zakaj hitro posredovanje ni bilo mogoče že zdaj?
Moja kritika je bila zelo podobna dolgoletnim kritikam, ki smo jih slišali. Inšpektorji dobivajo prijave, prijave se nabirajo na kup, učinek je pa zelo počasen in delovanje inšpektorata je okostenelo. Enota za hitro odzivanje oziroma sektor za hitro odzivanje je reorganizacija inšpektorata, da bo v odmevnih primerih, kjer vidimo, da gre za množične kršitve, recimo, da celo podjetje ni dobilo regresa, vsaj del inšpektorjev še isti dan tam in stvari ustrezno preveril. Včeraj smo slišali o stečaju ptujskega Agisa. Danes se je inšpektorica iz te enote že tam zglasila, preverila prijave, ki so prišle na neizplačan regres in plače. Ta primer zdaj gre recimo v hitro odzivanje.

Sorodna novica 72 delavcev ptujskega podjetja Agis Technologies ostalo pred vrati podjetja

Sami ste rekli, da gre za primere, ki so v javnem interesu. Mar nista zaznavanje in pregon kršitev sama po sebi javni interes?
Absolutno. Kar je glavna inšpektorica s to formulacijo želela povedati, je, da bo delovanje centralne enote del presoje vodstva inšpektorata, kje je največji javni interes in kam teh devet inšpektorjev pošiljati. Mogoče bomo to enoto še krepili, če se izkaže, da je tako delovanje učinkovitejše. Kot sem rekel: inšpektorji so do zdaj dolga leta delali po sistemu, da je prijava enaka prijavi in da morajo iti po vrsti. Bil sem velik kritik tega in na inšpektoratu smo se dogovorili, da se vsaj v tem delu novega sektorja inšpektorat reorganizira in da začne delati po drugačni logiki in po drugačnih prioritetah.

Še eno merilo je zanimivo. Odmevno – to se lahko razume tudi malce populistično. Češ, tam, kjer bo v to drezala javnost, recimo konkretno, mediji, tam se boste odzvali hitreje.
To niso merila, ki bi bila zapisana v pravila. Namenoma nismo šli v to, da bomo vzpostavili novo regulativo, na katero se bo potem kdo skliceval. Ampak smo rekli: enota za prednostno odzivanje dela po presoji vodstva inšpektorata in vodje enote, kjer bodo sami ocenili, da je stvar taka, da je treba urgentno ukrepati.

Inšpektorat za delo je bil v preteklih letih pogosto deležen kritik zaradi neučinkovitosti. Zdaj naj bi bilo drugače. Ampak ali bo to na koncu dovolj za hitrejše postopke?
Eno je, kako hitro se inšpektorat odziva. Mislim, da smo stvar vsaj v teh primerih bistveno pohitrili. To mi kaže tudi test, kako hitro so se obrnili pri ptujskem podjetju Agis. Druga stvar pa je, kako dolgo in kako učinkoviti so potem postopki na sodiščih. To je pa druga stvar in tukaj bo pa treba še veliko delati.

Sorodna novica Mesec: S spremembami zakona o evidencah administrativno razbremeniti podjetja

Kršitve zakonodaje glede delovnega časa sodijo med najpogostejše. Lani ste z zaostritvijo pravil oziroma novo zakonodajo sprožili zelo burne odzive. Danes ste napovedali, da se boste prihodnji mesec s socialnimi partnerji pogovorili o enoletnih izkušnjah. Ali vaše današnje izjave vendarle pomenijo, da so ostre kritike predstavnikov delodajalcev ob nepotrebni dodatni birokratizaciji vsaj delno naletele na odprta ušesa tudi pri vas?
Ja, saj se o tem v socialnem dialogu že nekaj časa pogovarjamo. Je pa tako – zakon, ki je bil lani sprejet, je učinkoval v tem smislu, da so inšpektorji za delo že do prvega oktobra letos odkrili več primerov kršitev delovnega časa, neizplačanih ur, čezmernega dela, kršitve pravice do počitka in tako naprej. Do prvega oktobra so jih letos odkrili več kot lani. Zakon je v tem smislu učinkovit. Res pa je, da podjetjem prinaša določena nova administrativna bremena. Socialni dialog prihodnji teden bo šel v smeri, kako dobre strani zakona ohraniti, hkrati pa omogočiti tistim podjetjem, ki niso problematična, manjše administrativne obremenitve.

Sorodna novica Udarec za nemško avtomobilsko industrijo: Volkswagen v zaprtje treh tovarn in množična odpuščanja

Sorodna novica Septembra 43.847 registriranih brezposelnih, precej so se povečale prijave zaradi stečajev

Kot ministra za delo vas zagotovo zanimajo zaostrene razmere v evropski avtomobilski industriji. Slovenski dobaviteljski delodajalci posledično zelo glasno pozivajo k subvencioniranju ukrepov čakanja na delo ter krajšanja delovnega časa. Ugledni ekonomist doktor Mojmir Mrak pa razmišlja, da bi bilo morda bolj ustrezno ukrepati tako, da bi stimulirali ljudi k zaposlitvam v propulzivni industriji. Kako na vašem ministrstvu in v vladi na splošno gledate na to oziroma ali pripravljate kakršne koli ukrepe?
Najprej je treba povedati, da Slovenija uživa polno zaposlenost in da imamo zaposlenih največ v zgodovini, hkrati pa brezposelnih manj kot kadar koli prej. Ko sem končeval fakulteto, je bilo brezposelnih v Sloveniji sto petintrideset tisoč, danes jih je trikrat manj, petinštirideset tisoč. Seveda nas pa dogajanje po Evropi skrbi. Tako tudi na ministrstvu za delo več mesecev razmišljamo, kako se s tem stanjem spoprijeti. Pripravljen imamo zakon o kriznih shemah za skrajševanje delovnika, kar pomeni, da tista podjetja, ki bodo v krizi, bodo pod določenimi objektivnimi pogoji recesije lahko za omejen čas uporabila državno pomoč skrajševanje delovnika.

Rekli ste, v času recesije. Saj ni nujno, da bomo v recesiji, kot so recimo zdaj v Avstriji ali pa v Nemčiji. Bo pa recimo vsaj določen del panog imel kar hude težave.
Tukaj je treba gledati na oba konca. Eno je, kar govori gospod Mrak. Ljudje se že sami po sebi radi zaposlujemo v propulzivnih panogah, v perspektivnih panogah, tam so tudi plače in delovni pogoji boljši. Če pa gre za neko prehodno krizo v neki panogi, tukaj se bomo pa pogovarjali s socialnimi partnerji, kako v takem primeru in za koliko časa in pod kakšnimi pogoji omogočiti, da podjetju država za nekaj časa pomaga, da lahko preživi in da tim tam ne razpade.