Po podatkih Mednarodne organizacije za delo, oz. njenega programa za mikrozavarovanja, imenovanega Impact Insurance, je okoli štiri milijarde ljudi, torej več kot polovica svetovnega prebivalstva, izključenih iz trga zavarovanj. Vodja Impact Insurancea, Craig Churchill, je leta 2013 presodil, da bi se lahko število vključenih v mikrozavarovanja, ki je takrat znašalo 500 milijonov, do leta 2020 povzpelo že čez milijardo. In čeprav je ta segment pogosto spregledan pri velikih zavarovalnih skupinah, je po mnenju zavarovalniškega velikana Swiss Re vreden okoli 30 milijard evrov.

V razvitem svetu so številna socialna zavarovanja, kot so zdravstveno, pokojninsko, zavarovanje za primer brezposelnosti …, obvezna, poleg tega pa so obvezna tudi nekatera premoženjska zavarovanja, kot je npr. osnovno požarno in protipoplavno zavarovanje, če kupite nepremičnino s hipotekarnim posojilom.

V delih sveta z nizkimi prihodki tovrstnih zavarovanj ni (v podsaharski Afriki je npr. zavarovan zgolj odstotek ljudi). Številne storitve so v teh predelih slabe, drage ali pa neobstoječe, ljudje pa so prepuščeni bolj ali manj sami sebi, svoji družini ali najožji lokalni skupnosti. Če v takšnih okoljih pride do smrti družinskega člana, poplave, suše, požara, smrti živine …, ljudje kaj hitro ostanejo brez vsega, kar je lahko pogubno za skupnost, drago pa stane tudi državo, saj se breme nato prenese na vse davkoplačevalce.

Zadnja rešilna mreža pred izgubo vsega
Tu nastopijo mikrozavarovanja. Ta sicer imajo nekatere značilnosti klasičnih zavarovanj, vendar imajo svoje posebnosti: namenjena so izključno ljudem z nizkimi prihodki, zaposlenim tako v formalnem kot neformalnem sektorju, premije so popolnoma okleščene, zaradi česar so tudi kritja precej nižja in ponujajo zgolj minimum oz. preprečujejo, da bi zavarovanec v primeru nesreče ostal brez vsega premoženja.

Tovrstna zavarovanja lahko pokrivajo kakršne koli razrede tveganja (smrt, naravne nesreče, fizične poškodbe in bolezni, poškodbe premoženja itd.), poleg tega pa so zanje značilni tudi nizki transakcijski stroški, saj zavarovanci živijo na odročnih območjih, zato sklepanje zavarovanj in nadaljnje komuniciranje poteka po prenosnih telefonih in medmrežju. Obstajajo tudi različni lastniški modeli, kjer so zavarovalnice lahko popolnoma zasebne, lahko pa vključujejo tudi določeno stopnjo lastništva zavarovancev.

AZN vidi možnosti pri nas, zavarovalnice ne
Direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Sergej Simoniti je za Delo povedal, da vidi veliko možnosti za proizvode iz mikrozavarovanja tudi v Sloveniji, saj je kar nekaj premoženja pri nas nezavarovanega. Kot morebitne stranke vidi tiste, ki so si sami v 70. letih prejšnjega stoletja zgradili hišo, zdaj pa imajo zelo nizke prihodke, kmete, ko jim bo država ukinila subvencije za zavarovanje kmetijskih izdelkov, in upokojence, ki zaradi nizkih pokojnin nimajo niti osnovnih premoženjskih zavarovanj.

A se zavarovalnice s tem ne strinjajo povsem. "Menimo, da je glede na visoko stopnjo socialne varnosti in razmeroma nizko stopnjo hude revščine v Sloveniji potencial višji v revnejših državah na Balkanu (BiH, Albanija, Makedonija, Bolgarija, Romunija, …), vsekakor pa obstaja tudi v Sloveniji. Nikakor pa ne smemo zanemariti tega, da nižja premija pomeni nižje zavarovalno jamstvo, nižje zavarovalno jamstvo pa slabšo varnost in tega se morajo zavedati tudi zavarovanci," so v zvezi s tem pojasnili na zavarovalnici Triglav. Na vprašanje, ali imajo kakšne ocene, kako velik je trg na Balkanu, niso odgovorili.

Teh ocen nimajo tudi na AZN-ju, so pojasnili za MMC, so pa drugačnega mnenja kot zavarovalnice glede potenciala. "Čeprav je v Sloveniji prebivalcem na voljo visok socialni standard, pa ta še zdaleč ne pokrije vseh tveganj oz. izpostavljenosti populacije," so zapisali. Pri tem so poudarili, da so potrebe v Sloveniji drugačne kot v Afriki in Aziji, zavarovalnice pa bi morale pokriti te potrebe, in ne iskati primerjave s konkretnimi proizvodi v manj razvitih deželah.

Niti ni zanimanja
Na Triglavu so ob tem zapisali, da spremljajo svetovne smernice in da so seznanjeni z mikrozavarovanji, vendar trenutno ponujajo zgolj zožena požarna zavarovanja, ki krije le osnovne nevarnosti, zavarovanje živine, ki krije le pogin živali, kar po njihovih besedah lahko uvrstimo v to vrsto zavarovalnih pogodb. Ožje požarno zavarovanje, to krije samo požar, strelo, eksplozijo in padec letala, ponujajo tudi v Adriaticu, pri čemer so poudarili, da Slovenci praktično ne povprašujejo po zoženih zavarovanjih.

Ob tem so na Triglavu poudarili, da se mikrozavarovanja v zadnjem času pogosto zamenjuje s t. i. zavarovanji na zahtevo: "Ta nagovarjajo predvsem nove generacije porabnikov, ki jim veliko pomeni dobra uporabniška izkušnja, torej pregleden in preprost način sklepanja zavarovanj. S pomočjo sodobne tehnologije, ki omogoča tak način sklepanja zavarovanj, je na trgu vse več zavarovalnih rešitev, ki za razmeroma nizko premijo enostavno omogočajo zavarovanje točno določenega predmeta (npr. kitare) ali dogodka (npr. službenega potovanja ali koncerta) za točno določen (običajno zelo kratek) čas." Na vprašanje, ali zakonodaja kakor koli omejuje ponudbo mikrozavarovanj, so odgovorili, da takšna zavarovanja sicer niso izrecno omenjena, a jih tudi ne prepoveduje, zato sami ne vidijo ovir, da jih slovenske zavarovalnice ne bi ponujale. "Gre le za vprašanje, ali je stranka na račun nižje premije pripravljena na nižje/ožje zavarovalno kritje," so pristavili.