Z zakonom naj bi v slovenski pravni red prenesli zahteve evropskih direktiv o energetski učinkovitosti in o energetski učinkovitosti stavb, ki sta bili sprejeti julija lani oziroma aprila letos, je navedlo ministrstvo.

Zakon bo glede na osnutek določal, da bo Slovenija izboljšala energetsko in snovno učinkovitost v vseh sektorjih ter zagotovila, da letna končna raba energije ne bo presegla 50,2 teravatne ure (TWh) do leta 2030. Po navedbah Portala energetika je po zadnjih podatkih za leto 2022 znašala okoli 52,2 TWh, v letu 2021 pa okoli 56,1 TWh. Končna poraba energije glede na Energetsko bilanco RS zajema porabo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu, gospodinjstvih in preostalih porabnikih.

Predvidena je uvedba koncepta energetska učinkovitost na prvem mestu, po katerem bi se morale pri vseh naložbah nad 100 milijonov evrov (oziroma 175 milijonov evrov pri projektih prometne infrastrukture) preučiti mogoče rešitve z ukrepi energetske učinkovitosti.

Medtem ko veljavni zakon predvideva sprejetje dolgoročne strategije prenove nacionalnega fonda stavb v visokoenergetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050, je po novem to predvideno z nacionalnim načrtom prenove stavb, ki ga bo morala država poslati Evropski komisiji.

Skupna raba končne energije vseh oseb javnega sektorja se bo morala zmanjšati

Glede na osnutek bodo predpisane dodatne zahteve glede prenove javnega sektorja. Cilj ostaja, da mora biti letno prenovljene tri odstotke skupne neto tlorisne površine stavb. Skupna raba končne energije vseh oseb javnega sektorja se bo morala vsako leto zmanjšati za najmanj 1,9 odstotka glede na rabo v letu 2021. Ta obveznost bo nastopila 11. oktobra 2025, in sicer za leto 2025 v višini 0,4 odstotka. Bo pa prehodno obdobje za manjše občine predvidoma daljše, za tiste z do 50.000 prebivalci do leta 2027 in tiste z do 5000 prebivalci do leta 2030.

Zakon bo glede na osnutek zvišal zahteve za dobavitelje elektrike, toplote, zemeljskega plina ter tekočih in trdnih goriv, ki letno dobavijo več kot 100 MWh energije, glede doseganja prihrankov pri končnih odjemalcih.

Po veljavnem zakonu morajo v tekočem letu doseči prihranke v vrednosti 0,8 odstotka prodane energije v preteklem letu, po novem pa bi se obveznost z leti povečevala, in sicer bi morala glede na povprečje v zadnjih treh letih pred 1. januarjem 2019 znašati 1,3 odstotka letne porabe končne energije v letih 2024 in 2025, 1,5 odstotka letne porabe končne energije v letih 2026 in 2027 ter 1,9 odstotka letne porabe končne energije v obdobju 2028–2030. Še naprej bo glede na osnutek veljalo, da lahko to obveznost izpolnijo z nakazilom finančnih sredstev Eko skladu, in sicer v vrednosti zmnožka prihrankov, ki bi jih morali doseči.

Drugačne zahteve za energetske preglede v velikih družbah

Predvidene so drugačne zahteve za energetske preglede, ki jih morajo po veljavnem zakonu velike družbe izvesti na štiri leta. Predvideno je, da bodo morala podjetja, katerih povprečna letna poraba bo v zadnjih treh letih znašala več kot 85 terajoulov (0,24 TWh), do 11. oktobra 2027 vzpostaviti sistem upravljanja energije. V podjetjih, kjer bo ta poraba znašala nad 10 TJ in ki ne bodo uporabljala sistema upravljanja energije, pa bo najpozneje do 11. oktobra 2026 treba opraviti energetski pregled.

Uvedene naj bi bile posebne obveznosti za podatkovne centre. Ti bodo morali od 1. januarja 2026 vsaj 25 odstotkov, od 1. januarja 2028 vsaj 50 odstotkov in od 1. januarja 2030 100 odstotkov rabe energije zagotoviti iz obnovljivih virov energije (OVE). Teh zahtev ne bo treba upoštevati, če bo podatkovni center nehal obratovati pred 1. julijem 2027, piše v osnutku.

Predvideno je, da bodo morale biti vse nove stavbe brezemisijske, in sicer z letom 2028 vse nove stavbe v lasti javnih organov, z letom 2030 pa tudi vse preostale nove stavbe. V vmesnem obdobju bo veljalo kot zdaj, torej da morajo biti vse nove stavbe skoraj ničenergijske in izpolnjevati minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti.

Novi zakon naj bi – po prehodnem obdobju – uvedel dodatne zahteve glede infrastrukture za polnjenje električnih vozil na stavbi, in sicer bo treba polnilna mesta zagotoviti pri graditvi novih nestanovanjskih stavb ali večjih prenovah teh stavb, ki imajo več kot pet parkirnih mest (zdaj 10), pri tem so predvidene dodatne zahteve glede položitve električnih vodov za prihodnje postavitve dodatnih polnilnih mest za vsa parkirna mesta, urediti bo predvidoma treba tudi parkirna mesta za kolesa.