Prva prilika.
V Evropskem parlamentu so pakistanski deklici Jusafzai podelili nagrado. V evropskem parlamentu radi počnejo takšne stvari. Kot na filmskih festivalih radi nagrajujejo filme o bosanski vojni. Z nagrado si malo očistijo vest in nato z večjim duševnim mirom živijo lagodno življenje evropskega poslanca. Torej; pakistanska deklica je govorila izjemno razumne stavke, kot se pričakuje od nekoga, ki mu daš nagrado Saharov. Podkrepljena z neverjetnim nasiljem talibanov, ki so dekletce celo ustrelili v glavo, pa je do nas priplavala predvsem ena teza nesrečnega mladostnika; v prostem prevodu je rekla nekaj podobnega: »Otroci v tretjem svetu, ki nimajo dostopa do izobrazbe niso željni Iphonov, ali video igric-željni so knjige«!

Evropski poslanci so ploskali kot nori nad tem resnično imenitnim govorom, ki se je končal še bolj dramatično, kako so velesile tiste države, ki vlagajo v izobraževanje…resnično presunljiv govor je bil to, neverjeten, da ga je sestavila šestnajstletnica; najbrž pomaga, da je njen oče pakistanski pesnik. Ampak pustimo to. Kar nas zanima v debati o potrošništvu je teza, da imajo otroci brez dostopa do izobrazbe raje knjigo kot iphone! V razvitem svetu primerjava ne zdrži zdrave presoje, ker živimo v času, ko bo med ponujenim večina otrok raje izbrala iphone kot knjigo. In prav nobenega razumnega razloga ni, da enako ne bi storili otroci v tretjem svetu. Če bi torej v revnem Pakistanu pred otroke brez izobrazbe položili sto iphonov in sto knjig, bi knjige ostale, kljub imenitnim pridevniškim zvezam male Jusafzai. Ker iphone simbolizira zmago potrošništva nad vsem ostalim; z njim se da početi neprimerno več stvari kot s knjigo, pa četudi knjigo vzamemo kot simbol za izobrazbo, pridemo do žalostnega dejstva, da je iphone pač mnogo privlačnejši kot izobrazba. Iphone oziroma »pametni telefon« kot tak, je ost potrošništva, ki so jo izobraženi razvili za neizobražene ter s tem prvič v zgodovini neizobrazbo naredili zanimivo.

Druga prilika
Švedski tekstilni velikan H&M je pred kratkim objavil, da ne bodo več uporabljali volne iz kožuščkov zajčkov angora, ki jih na kitajskih farmah surovo odirajo. Video o tem je objavila mednarodna organizacija za boj proti uporabi živalskega krzna PETA in Švedi so pač storili kar so jim svetovali mojstri PR-a. Ampak, kot se je zadnjič pametno vprašala Jasna Rodošek prav na naši radijski postaji: »Kaj z izdelki, ki so že na policah in jih trgovska veriga ne bo umaknila?« Ni lepšega merila potrošništva, kot so vprašljivi izdelki. Recimo, da H&M objavi, kako bodo vse izdelke, ki vsebujejo s krutostjo pridobljeno angora volno, znižali za 70%. Kako bi reagirali potrošniki? Ali bi ostali izdelki na policah, ker sočustvujemo z zajčki, ali bi jih pokupili zaradi izjemne kvalitete takšne volne, ki je na voljo po ugodni ceni? Menda ni potrebno razlagati, kako bi bila vrsta pred blagajnami dolga do kabin za pomerjanje in pulovrov bi zmanjkalo v enem dnevu. Kajti temeljni zakon potrošništva govori o tem, da potrošnik ni načelen. Če bi bilo potrošništvo načelno, ne bi obstajalo. Doma potrošnik teži ženi, da je presladkala jabolčni zavitek, za novoletno zabavo pa kupi dvanajst dvo litrskih plastenk Coca cole.

Tretja prilika
Z velikim uspehom je to jesen mlado in inovativno podjetje odprlo že drugo pasjo pekarno pri nas. V Ljubljani na Nazorjevi kot tudi v Mariboru na heroja Staneta, je mogoče kupiti izjemno privlačno zapakirano in najverjetneje tudi noro okusno ter predvsem zdravo pasje pecivo, torte in ostale priboljške za vašega štirinožnega prijatelja. Poslovna ideja je odlična ker se pač mladi Slovenci raje odločijo za psa, kot za otroka. Pasja civilizacija v katero se spreminjamo pa s seboj prinaša tudi pasje potrošništvo, kamor spadajo tudi pasje pekarne. Vsaj nekoliko ironično je, da se istočasno, ko se odpirajo pasje pekarne, odpirajo tudi socialne trgovine. Slabše kot živi večina ljudi, boljše živi manjšina psov. Kar pa spet pomeni, da boljše kot živi manjšina ljudi, slabše živi večina psov. Hočemo povedati, da je potrošništvo nadhumana kategorija. Ni nujno biti človek, da si potrošnik. Tudi psi, mačke, kanarčki in pitoni so lahko potrošniki, kar se zdi v svetu, obsedenem s človeškimi problemi, odlična novica.

Ko boste tako preživeli december v vrsti pred blagajno, ali pa v obsojanju čakajočih, se spomnite, da v razvitem potrošništvu, preden se le to sesuje samo vase, predmeti izgubijo vrednost. Onkraj potrošništva je pomembna in dragocena le ena kategorija, ki je imamo pri nas na srečo še v izobilju: čas!
Zapisom iz močvirja lahko tudi prisluhnete ...