In kot kaže, se v oceni ni prenaglil.

Čeprav so sprva upali, da bi obnovo končali še pred začetkom poletnih olimpijskih iger, je uradno odprtje obnovljene stavbe napovedano za 8. december. Nekaj elementov je vseeno že vidnih – videti je mogoče že nov osrednji stolpič (prejšnji iz 19. stoletja se je zrušil v požaru). Prav tako v teh dneh montirajo svinčeno streho.

Konservatorsko-restavratorski projekt vključuje tudi protipožarni sistem s pršilci. Treba pa je končati še napeljavo elektrike, ogrevanja, prav tako še ni končano restavriranje notranje opreme, poroča Deutsche Welle. Do začetka olimpijskih iger naj bi sicer že v celoti odstranili gradbene odre, da bo gotska stavba lahko vključena v program odprtja iger.

Požar je katedralo zajel 15. aprila ob 18.20. Med bogoslužjem se je sprožil požarni alarm v pariški katedrali Notre-Dame, zaradi česar so morali verniki zapustiti cerkev, a so se lahko vrnili, saj še ni bilo videti požara. Ob 18.43 se je alarm znova sprožil, tedaj pa se je nad katedralo že dvigoval oblak dima.

Gasilcem – angažiralo se jih je kar 650 – je do naslednjega jutra uspelo pogasiti ogenj – konstrukcija je zdržala, vseeno pa je bila škoda velika. Požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolpič. Prvotni je bil zgrajen leta 1250 kot zvonik. Med francosko revolucijo je bil porušen. Več kot 70 let pozneje je bil zgrajen na novo.

Na vrhu stolpa je stal petelin z relikvijami – trnja iz trnove krone, relikvijami prvega pariškega škofa in mučenca sv. Dionizija in zavetnice mesta sv. Genovefe Pariške. Nekaj ur po požaru so iz ruševin rešili petelina, ki bo skupaj s trni trnove krone, relikvijo žebljev in delčkom svetega križa na ogled v načrtovanem muzeju Notre-Dame. Že od sredine decembra stoji na stolpu nov pozlačen bakreni petelin, v katerem je shranjen seznam skoraj 2000 ljudi, ki so sodelovali pri obnovi.

Vzrok požara izpred petih let sicer še ni pojasnjen. Za najverjetnejša povzročitelja sta obveljala slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju.

Za obnovo spomenika so 850 milijonov evrov namenili francoski donatorji, tako finančna kot strokovna pomoč pa je prišla v Francijo tudi iz Nemčije. Delavnica iz Kölna je, na primer, prevzela restavriranje štirih slikanih oken, ki so bila zaradi visokih temperatur požara močno poškodovan. Gre za okna z abstraktnimi formami, ki jih je v 60. letih izdelal francoski slikar Jacques Le Chevallier (1896–1987).

Rojstvo nove estetike – šilast lok in rebrast obok se združita
Pariško katedralo so začeli graditi leta 1163, Kar je približno 20 let po začetku gradnje opatijske cerkve v Saint-Denisu, ki velja za stavbo, v kateri se je gotika rodila. Dve glavni značilnosti gotske arhitekture – šilasti lok in rebrasti obok – nista bila tedaj nikakršno odkritje. Šilasti lok je islamskega porekla, na stari celini naj bi ga gradbeniki iz Amalfija prvič vključili v znameniti samostan Monte Cassinu, ko je bil ta prezidan malo pred letom 1070. Najpozneje pa se je po bolj razširjenem prepričanju pojavil pri arkadah monumentalne cerkve Cluny III (1088–1130). Rebrasti obok pa najdemo že v spomenikih normandijske romanike. Kar se je v Saint-Denisu, cerkvi, posvečeni ustanovitelju krščanstva v Franciji in prvemu pariškemu škofu svetemu Dioniziju, zgodilo prvič, je to, da so ta elementa prvič povezali.

Sorodna novica "Pri Notre-Dame so prvič tako eksplicitno povezali politično in nebeško moč"

Postavljanje velikih katedral, ki so tedaj napovedovale novo estetiko, iz Francije pa se je nato naglo razširila tudi v druge dežele (ki so jo sicer razumele nekoliko po svoje), je v formi in ideji odraz sholastične misli – ideje o nadkozmični in božanski svetlobi, ki se generira v notranjščini stavb z velikanskimi barvitimi okni, a tudi gospodarskega razcveta.

Simbol vladarske moči
So odraz vse močnejših mest, obenem pa vse bolj ambicioznih teženj posvetnih vladarjev, ki so si drznili celo tekmovati s papežem. Francoski kralj in drugi vladarji so se dobro zavedali ključne vloge propagandnih podob pri konsolidaciji lastne moči. Katedrale so bile tako vidni simbol legitimne kraljeve zahteve po oblasti, z vse močnejšim meščanstvom pa so postale tudi simbol mesta. Cehi so svoj ponos izkazovali v bogastvu opreme, plemstvo pa v zasebnih kapelah.

Pariz je postal pomembno umetniško središče, po njem se je začela zgledovati skoraj vsa Evropa. Politične in družbene spremembe ter navsezadnje nova filozofija so v 13. in naslednjem stoletju ustvarile novo podobo sveta, ki se je razširila po stenah in oknih katedral, stavbarnice pa so jih ponesle skoraj po vsej celini.