Z inovativnimi pristopi na podlagi natančnih raziskovalnih postopkov in trdnih argumentov je Sneža Teco Hvala v marsičem poglobila vedenje o preteklosti slovenskega prostora. Z nesebičnim uredniškim delom pa je tudi pripomogla h kakovostni predstavitvi spoznanj številnih slovenskih arheologov, je komisija med drugim zapisala v utemeljitvi.
Komisija za nagrade SAD je podelila tudi dve priznanji za izjemne enkratne dosežke v arheologiji in zahvalno listino.
Predstaviti slovensko identiteto svetu
Priznanje Slovenskega arheološkega društva za izjemen dosežek v letu 2023 je prejela razstava desetih slovenskih muzejev pod vodstvom Daše Pavlovič Čivki iz preteklosti, ki je slovensko arheologijo zastopala v okviru spremljevalnega programa 75. knjižnega sejma v Frankfurtu.
V frankfurtskem Arheološkem muzeju so predstavili 110 originalnih arheoloških predmetov iz obdobij od paleolitika do novega veka, razstava pa spada med večje slovenske arheološke razstave, ki so gostovale v tujini. Njen osnovni namen je bil predstaviti bogato in raznoliko arheološko dediščino Slovenije in na ta način pripovedovati zgodbe o nastanku in oblikovanju identitete slovenskega prostora.
Prav tako je priznanje za izjemen dosežek prejela Anja Ragolič za monografijo o nagrobnih spomenikih Poetovione. Avtorica se je med drugim poglobila v definiranje teritorija, predvsem pa se je posvetila komentiranju razpoložljivega arheološkega in epigrafskega gradiva, ki osvetljuje zgodovino prebivalcev Petovione, tako pripadnikov rimske vojske kot civilnega prebivalstva.
Zahvalno listino so namenili Vinku Gradišarju za večletno populariziranje arheološkega najdišča Otok pri Dobravi, nekdanjemu srednjeveškemu trgu Gutenwerd. Dejavno je spremljal tudi nastajanje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, ki jo v Narodnem muzeju Slovenije lahko ujamete še do letošnjega novembra.
Komisije za nagrado in priznanja SAD so sestavljali Matija Črešnar (predsednik) ter Uroš Bavec in Boštjan Laharnar.
Kot so še zapisali v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo, se je Sneža Tecco Hvala na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU štiri desetletja posvečala raziskavam kulturnih pojavov in procesov v starejši železni dobi na ozemlju Slovenije in v širšem prostoru vzhodnih Alp, zahodnega Balkana in Caput Adriae. Zanimajo jo nadregionalne povezave, družbena struktura, poselitev in prostorska informatika.
Postavila temelje digitalnega "arheološkega katastra"
V 90. letih preteklega stoletja je skupaj z Janezom Dularjem zasnovala in postavila ARKAS, Arheološki kataster Slovenije, podatkovno zbirko arheoloških najdišč Slovenije, ki jo je skupaj s sodelavci Inštituta za arheologijo iz analogne prestavila v digitalno obliko.
Vselej je tudi razumela pomembnost osnovnih objav fondov najdišč ter jih spodbujala na vsakem koraku in pri številnih objavah tudi sodelovala. Naj omenimo le publikacije Olorisa pri Dolnjem Lakošu, Magdalenske gore Molnika in Mosta na Soči. Skupaj s sodelavci je pod vodstvom Janeza Dularja raziskovala železnodobno poselitev Dolenjske, obravnavano v mnogih znanstvenih člankih in monografskih objavah.
Zgodaj se je zavedala vloge interdisciplinarnosti v sodobnih raziskavah. Na tem področju njenega dela je bilo pomembno sodelovanje s takratnim Inštitutom za prostorske študije ZRC SAZU. S sodelavci je orala ledino z novimi metodami in orodji geografskega informacijskega sistema v arheologiji, v času, ko se je zanimanje za GIS šele začenjalo.
Poleg raziskovalnih rezultatov je za celotno slovensko arheologijo pomembno tudi njeno obsežno uredniško delo. Med letoma 2013 in 2022 si je kot glavna urednica osrednje slovenske arheološke znanstvene revije Arheološki vestnik prizadevala za dvig kakovosti slovenskega arheološkega tiska, poskrbela je za dostopnost revije na spletu in tako za široko dostopnost rezultatov slovenske arheološke dediščine, so še zapisali v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje