Nad Prvo pokrajinsko umetniško razstavo v Novem mestu je nekakšno pokroviteljstvo prevzel takrat že uveljavljeni slikar Rihard Jakopič. Odprtje te razstave je bilo 26. septembra 1920, dogodek pa je spremljal koncert Marija Kogoja in recitacijski nastop Antona Podbevška in Mirana Jarca. Tej razstavi je pozneje sledilo še več prireditev in nastopov, na katerih so sodelovali tudi umetniki iz drugih delov Slovenije. Tako je dobila novomeška pomlad tudi nekakšno vlogo prebujevalnice narodne zavesti in je močno vplivala na delovanje umetnikov v dvajsetih letih 20. stoletja, med katerimi je najbolj znan Srečko Kosovel, ki je pozneje sodeloval pri reviji Trije labodi, ki je, kot posledica novomeške pomladi, začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Foto: APT
Nad Prvo pokrajinsko umetniško razstavo v Novem mestu je nekakšno pokroviteljstvo prevzel takrat že uveljavljeni slikar Rihard Jakopič. Odprtje te razstave je bilo 26. septembra 1920, dogodek pa je spremljal koncert Marija Kogoja in recitacijski nastop Antona Podbevška in Mirana Jarca. Tej razstavi je pozneje sledilo še več prireditev in nastopov, na katerih so sodelovali tudi umetniki iz drugih delov Slovenije. Tako je dobila novomeška pomlad tudi nekakšno vlogo prebujevalnice narodne zavesti in je močno vplivala na delovanje umetnikov v dvajsetih letih 20. stoletja, med katerimi je najbolj znan Srečko Kosovel, ki je pozneje sodeloval pri reviji Trije labodi, ki je, kot posledica novomeške pomladi, začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Foto: APT

Nedolžna in plemenita inhibicija tiste septembrske nedelje leta 1920 pomeni preboj in prelom novih strateških teženj slovenske umetnosti, ki pozneje pomeni model emancipatoričnih praks za mnoge generacije slovenskih umetnikov.

Anton Podbevšek Teater
Irwin
Skupina Irwin je na slovensko likovno prizorišče stopila leta 1983, ko je bilo ustanovljeno tudi gibanje NSK oziroma Neue slowenische Kunst (Nova slovenska umetnost). Tega so umetniki ustanovili z Laibach, Novim Kolektivizmom in gledališčem Noordnung. Foto: RTV SLO/M. K.
Boštjan Pucelj, Pogled s strani, 2009
Borut Peterlin, Boštjan Pucelj in Bojan Radovič se na razstavi BombaStik, ki je na ogled v galeriji Simulaker, predstavljajo z novejšimi, premierno prikazanimi fotografskimi projekti; tri avtorske pozicije se vsaka na sebi lasten način ukvarjajo z določenimi vidiki aktualne družbene situacije. Naslov razstave je obenem aluzija na Antona Podbevška in njegovo pesniško zbirko Človek z bombami ter težnja po stiku s sedanjostjo. Foto: Boštjan Pucelj / Galerija Simulaker

Obletnico novomeške pomladi bodo v Novem mestu danes zaznamovali z nizom kulturnih prireditev.

Kolektivni nastop slikarjev, glasbenika Marija Kogoja in novomeških pesnikov, tedaj mladeničev, Mirana Jarca in Antona Podbevška, je bil novost, ker je sintetiziral idejo o novi umetnosti in novi refleksiji človeka po prvi svetovni vojni v gibanje, v kolektivno zajetje, in v nekaj, kar se je izvršilo na robu, ne v centru tedanje slovenske ustvarjalnosti. Dogodek je v času, ko mediji še niso mogli dnevno poročati o vseh dogodkih, javno in politično zelo odmeval, saj je, poudarja predsednik projektne skupine za pripravo in izvedbo projekta Lev Kreft, "izbruhnil kot požar" ter zajel celotno Slovenijo. V slovenski kulturi se je začel "na novo meriti čas".

Imena tega kolektivnega vzgiba so tudi pozneje pomenile avtorske in moralne avtoritete slovenske umetnosti in kulture: Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj, Josip Vidmar; Rihard Jakopič, Leon Štukelj, Marjan Mušič, Božidar Jakac in drugi. Ta dogodek, Odprtje prve pokrajinske umetniške razstave, glasbeni recital in pesniški večer Človeka z bombami, je pomenil začetek slovenskega avantgardnega gibanja, ki ob koncu dvajsetega stoletja pomeni vrh sodobne slovenske umetnosti.
Paradigme iz tega ustanovnega mesta prve slovenske umetniške avantgarde, iz Novega mesta, so konceptualno črpali Ferdo Delak (gledališče), Srečko Kosovel (poezija), Avgust Černigoj (slikarstvo), po drugi svetovni vojni pa umetniška kolektiva OHO in Neue Slowenische Kunst (Laibach, Irwin, Gledališče Sester Scipion Nasice).

Ker posledice novomeške pomladi segajo v sodobni čas, bi radi ob njeni 90. obletnici dogodek v zavest vpisali ne samo kot spomin in ponovitev, temveč kot nekaj, kar kot prelomnost sodi v današnji čas in današnje razmerje do kulture, pravi Kreft.

Dan prireditev z vrhuncem kot umetniško akcijo
Slovesnost in prireditve, ki jih v Novem mestu pripravljajo za današnji dan, sodijo v nosilni projekt v okviru projekta Evropske prestolnice kulture za tekoče leto. Dan so začeli ob 11.00, z Matinejo teorije z Miškom Šuvakovićem in Miklavžem Komeljem, sledil bo vodeni ogled Novega mesta po točkah novomeške pomladi (ob 15.00), odprtje fotografske razstave treh novomeških fotografov v galeriji Simulaker (ob 17.00) in odprtje razstave skupine Irwin v Dolenjskem muzeju (ob 18.00). Osrednja večerna prireditev Soareja prakse v režiji Matjaža Bergerja bo potekala na ploščadi pred Knjižnico Mirana Jarca.

Bergerjeva "umetniška akcija" bo sestavljena iz sodobne performerske aparature, ki sintetizira umetniška pregibanja: sintetizira libretto, kinetične razsežnosti in elektronsko umetnost, torej vse tiste prvine, ki je artikuliral prvotni Manifest iz leta 1920. V projekt so vključeni umetniki s področja plesa, glasbe in intermedijske umetnosti: Jana Zupančič, Maša Derganc, Helena Peršuh, Nana Milčinski, Jana Menger, Regina Križaj, Barbara Marič, Nada Vodušek, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah, Igor Štromajer, Jure Longyka, Dan D in Dominik Pavlenič.

Razstava Irwin v Dolenjskem muzeju
Glede na izjemno prebojnost in popularnost Novomeške pomladi je Dolenjski muzej k sodelovanju povabil skupino IRWIN. Razstava Država v času predstavi njihova ključna dela v povezavi z NSK-državo od leta 1992 do danes. Z njo se skupina, pod okriljem katere delujejo soustanovitelji NSK-države Dušan Mandič, Miran Mohar, Andrej Savski, Roman Uranjek in Borut Vogelnik, prvič tako celovito predstavlja v Sloveniji in Novem mestu.

Nedolžna in plemenita inhibicija tiste septembrske nedelje leta 1920 pomeni preboj in prelom novih strateških teženj slovenske umetnosti, ki pozneje pomeni model emancipatoričnih praks za mnoge generacije slovenskih umetnikov.

Anton Podbevšek Teater