V štirih mestih Benečije - Padovi, Vicenzi, Veroni in Benetkah - bo do 10. maja potekal simpozij, ki ga je organizator Studio Esseci pripravil ob praznovanju 500-letnice Palladijevega rojstva. Dogodek je s predavanjem Dekoracija in svoboda v Palladijevi arhitekturi odprl priznani profesor s Harvarda, strokovnjak zgodovine arhitekture James Ackerman, o arhitektu bo svoja razmišljanja v prihodnjih dneh delilo še 63 evropskih in ameriških strokovnjakov.

Odprtje je bilo torej v znamenju predavatelja, ki se je z deli renesančnega arhitekta prvič srečal leta 1945, ko je prišel v Italijo kot vojak ameriške vojske. Rodila se je velika ljubezen in 21 let pozneje se je podpisal pod monografijo o Palladiu, ki še vedno velja za študijsko referenco angleških arhitektov. Prav zaradi tega prispevka mu je padovski župan podelili naziv častnega meščana.

O vsem, kar je mogoče proučiti o Palladiu
Po odprtju v Padovi se bo simpozij 6. in 7. maja nadaljeval v Vicenzi, 8. maja v Veroni in 9. ter 10. maja v Palladijevem času pomembnem renesančnem središču ter trgovski in pomorski velesili, Benetkah. Zbrani bodo spregovorili na teme Palladio in navezava z velikimi renesančnimi umetniki od Bramanteja do Raffaella, od Vignole do Michelangela. Govora bo tudi o arhitektovem življenjepisu, povezavi med Palladijevim delom, antično arhitekturo, arhitekturo v Evropi in v Veliki Britaniji ter umetnikovim ukvarjanjem z risbo.

Antični proporci postavijo v središče človeka
Kakšen mož pravzaprav zvabi toliko strokovnjakov na kup? Andrea Palladio (1508-1580) je bil arhitekt, ki je na severnem delu Italije nadaljeval in razvil tiste elemente, ki so že v 14. stoletju v centralni Italiji s ponovnim odkrivanjem antičnih mojstrovin in Vitruvijevih pravil osvežili "zastarelo" gotsko kvišku kipečo mistično arhitekturo. Tako so jo vsaj razumeli arhitekti novega časa, dobe renesanse in humanizma, katere arhitekture, tudi sakralne, so glavno pozornost umaknile od Boga in jo preusmerile k človeku.

Arhitekturi, ki so jo v centralni Italiji snovali Alberti, Bramante in Michelangelo, je dal Palladio, predstavnik poznorenesančne arhitekture svoj pečat in ustvaril stavbe, ki so še stoletja ostale zgled monumentalnim arhitekturam z velikimi tempeljskimi pročelji tako na stari celini kot v ZDA. Palladio je v svojih stavbah uresničeval ideal centralnega tlorisa, simetrije in harmoničnih proporcev.

Glavna dela
Njegove stavbe najdemo zlasti v Vicenzi in Benetkah; med drugim omenimo Palazzo Chiericati in Villo Rotunda v Vicenzi (1550-1580), beneški cerkvi Redentore (1576-1591) in San Giorgio Maggiore (1560-1580) ter Teatro Olimpico (1584), ki ga je prav tako zasnoval za Vicenzo.

M. K.