Kot so povedali predstavniki Arhiva Republike Slovenije, je stanje teh depojev silno slabo; vlažni prostori so neustrezni za hrambo starih knjig in drugih dokumentov, ki so tudi že načeti od vlage in trohnijo. "Izkazalo se je, da niti eden izmed arhivskih depojev v naši državi ne ustreza standardom, nekaj pa jih je celo takih, da je v njih arhivsko gradivo ogroženo," je povedal Dragan Matič, v. d. direktorja Arhiva Republike Slovenije.

Stari prostori
Najpogostejše težave arhivskih prostorov so neprimerne prezračevalne razmere, slaba nosilnost in konstrukcija, slabo varovanje, slaba požarna varnost in tudi navzočnost živali, predvsem miši. Pri vsem pa, kot dodaja Matič, so arhivski depoji prenatrpani. Zadnja stavba, ki so jo zgradili z namenom arhiviranja, je bila zgrajena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, od takrat naprej pa so prostore slovenskih arhivov le prenavljali.

Identiteta je hranjena tudi v arhivih
Popis stanja naj bi arhivarjem, ki skušajo ohraniti dokumente za prihodnje rodove, pomagal pri pridobivanju denarja in morda končno novega arhivskega depoja. Arhivski dokumenti so namreč ne glede na svojo naravo - osebno ali državno - zelo pomembni, saj z njimi dokazujemo bit in lastnino, ki bi ob izgubi pravzaprav pomenili izgubo samega naroda.