Vladarjeva glava je bila izgubljena vse od leta 1793, ko so revolucionarji izropali kraljevo kapelo v Saint Denisu blizu Pariza. Vse odtlej je glava, ki je (do zdaj le domnevno) pripadala Henriku IV., krožila med zasebnimi zbiratelji.

Znanstveniki so za identificiranje potez, ki so jih primerjali s portreti kralja, uporabili najsodobnejše forenzične tehnike. Med znaki, s katerimi so si pomagali, je bila tudi rana blizu njegovega nosu, preluknjano uho in zaceljena obrazna rana od enega izmed prejšnjih poskusov atentata.

Odlično ohranjena glava
Tudi metode balzamiranja glave so ustrezale tehnikam, ki so jih uporabljali v času Henrikove smrti, so znanstveniki zapisali v poročilu, objavljenem v British Medical Journalu. Z DNK-jem si pri dokazovanju tega, komu pripada glava, znanstveniki niso mogli pomagati, saj se niso mogli dokopati do vzorca, ki bi bil zagotovo neomadeževan.

"Človeška glava je bila svetlorjave barve, imela je odprta usta in delno zaprte oči," še poročajo znanstveniki pod vodstvom patologa Philippa Charlierja. Glava je bila po njihovih besedah odlično ohranjena, v dobrem stanju so še vedno vsi notranji organi in mehka tkiva.

Umrl v atentatu z nožem
Kralj Henrik IV. (1553-1610) je bil eden najbolj priljubljenih francoskih monarhov, prijela sta se ga tudi vzdevka Henrik Veliki in "dobri kralj Henrik". Bil je prvi predstavnik burbonske dinastije monarhov, med katere je spadal tudi njegov vnuk Ludvik XIV., znan kot Sončni kralj.

Neobičajno strpni kralj za svoj čas, ki je skrbel za dobrobit svojih podložnikov, se je spreobrnil v katoliško vero, da bi čim prej h koncu pripeljal francoske verske vojne, a je pozneje umrl v atentatu, ki ga je z nožem izvedel katoliški skrajnež François Ravaillac.

Kraljeva glava bo, potem ko bodo Henriku IV. naslednje leto pripravili mašo in slavnostni pokop, znova počivala v baziliki v Saint Denisu.