Avstrijski veleposlanik v Sloveniji Erwin Kubesch je Berniku podelil odlikovanje za pomemben prispevek k poglobitvi odnosov med Slovenijo in Avstrijo na področju literarnih znanosti.
Franceta Bernika povezuje z Avstrijo veliko vezi, so zapisali v utemeljitvi. Je član in senator pri Evropski akademiji znanosti in umetnosti iz Salzburga. Kot poznavalec zahodnoevropske literature je slovensko literaturo popeljal v mednarodne literarno-komparativistične tokove, popestril pa je tudi avstrijsko literarno znanost.
Bernik se je med predsedovanjem Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) zavzemal za intenzivno sodelovanje z Avstrijo, z intelektualno izmenjavo s pripadniki slovenske manjšine pa v Avstriji pomembno prispeval k ohranitvi in razvoju kulture ter govora avstrijske manjšine. Kot gostujoči predavatelj je predaval na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, predaval je tudi v Innsbrucku. Odlikovanje je oblika zahvale za Bernikova "prizadevanja za človeške in znanstvene vezi, ki jih je stkal v vseh teh letih", so še zapisali v utemeljitvi.
Predano delovanje in obsežen opus
France Bernik, ki se je rodil leta 1927 v Zapužah pri Ljubljani, je leta 1951 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz političnih razlogov je bil leta 1957 izključen, tri leta pozneje pa doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Med letoma 1961 in 1972 je deloval kot tajnik in urednik Slovenske matice v Ljubljani, med letoma 1972 in 1999 pa je bil znanstveni in višji znanstveni sodelavec ter znanstveni svetnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri SAZU-ju. Leta 1984 je postal redni profesor zgodovine slovenske književnosti.
Leta 2003 je postal dopisni član Akademije znanosti v Göttingenu, redni član Leibniz-Sozietät Berlin in častni član Ameriškega biografskega instituta Društva za slovenistične študije. Med letoma 1992 in 2002 je bil predsednik SAZU-ja.
Podpisal se je pod več kot 400 znanstvenih in strokovnih prispevkov s področja slovenske literature v evropskem kontekstu, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Prav tako je avtor 16 knjig, ki večinoma obravnavajo dela Ivana Cankarja in simbolizem, objavlja pa tud v nemščini.

Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim naziv ambasador RS v znanosti (1994), zlati častni znak svobode RS (1997) in Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih znanosti (1999).