Veduto Škofje Loke, enega najstarejših slovenskih mest, še danes zaznamuje Loški grad. Foto: RTV SLO
Veduto Škofje Loke, enega najstarejših slovenskih mest, še danes zaznamuje Loški grad. Foto: RTV SLO
Kapucinski samostan
Z uvodnim programom slovenskega DEKD-ja se bodo spomnili tudi menihov kapucinov, ki so sooblikovali kulturno življenje v Škofji Loki. Foto: Villa Sancty
Starinske knjige
Kapucinski samostan hrani nekatere najstarejše knjige na Slovenskem.
Predjamski grad
Ohranimo lahko le gradove, ki jih znamo 'napolniti z novimi vsebinami' in jih tako ohranjati 'v uporabi'. Foto: ZVKDS

A drugače kot cerkve gradovi danes ne nastajajo več. To velja tudi za utrdbe in mestna obzidja. Zato je toliko bolj pomembno, da te objekte zaščitimo pred propadom. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je te objekte postavil v središče svojega programa ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD).



Zamorec s krono ne sme manjkati
Iz škofjeloškega programa velja poudariti še razstavo o škofjeloškem pasjonu, ki je na ogled v kapucinskem samostanu, katerega knijžnica sicer hrani najstarejše slovenske knjige in inkunabule. Zanimivo razstavo v Žigonovi hiši na Mestnem trgu je pripravila škofjeloška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki je na ogled postavila stare listine, ki pričajo o razvoju Škofje Loke. Sameval ne bo tudi Loški grad, kjer je zaživela razstava Zamorec s krono. Zamorec je namreč lik, ki prevladuje na škofjeloškem grbu. Na gradu si je mogoče ogledati tudi muzejsko razstavo cehovskih obrti in predstavitev krajev, ki so bili nekoč del freisinške škofije.

Srednjeveških utrdb verjetno ne bomo več potrebovali; vseeno jih ne gre podreti
Na temo Gradovi, utrdbe in mestna obzidja včeraj, danes in jutri je po Sloveniji potekalo več kot 100 prireditev, ki so pomagale obiskovalcem spoznati pomen, ki so jih imeli ti objekti za naše prednike, kakšne zgodbe so se odvijale za temi danes pogosto golimi zidovi in kako lahko to obliko stavbne dediščine uporabimo danes. ZVKDS je ob tej priložnosti izdal tudi že 15. publikacijo iz zbirke DEKD, v kateri strokovnjaki s področja varovanja kulturne dediščine predstavljajo gradove, utrdbe in mestna obzidja ter problematizirajo stanje utrdbene arhitekture.

Spletne strani ZVKDS-ja ponujajo pregled programa slovenskega DEKD-ja. Nekaj poudarkov pa velja vseeno omeniti. V Celju so nas tako popeljali nekoliko bolj v preteklost kot v Škofji Loki. Na sporedu je bil vodeni ogled rimskega obzidja. Mestni muzej Ljubljana je vabil na ekskurzijo od Turjaškega gradu do Turjaške palače v Ljubljani, v Spomeniškovarstvenem centru v Ljubljani pa se je bilo mogoče na predavanjih Petra Fistra poučiti o protiturških taborih na Slovenskem.

Slovenska dolina Loare
Francozi imajo svojo dolino reke Loare, Slovenci pa deželo desetega brata. Na Jurčičevi domačiji na Muljavi je bila na ogled razstava Gradovi v deželi desetega brata, ki prikazuje skoraj pravljično prikupno valovito Dolenjsko, v katero so naši predniki in seveda zavojevalci naše dežele sem ter tja namestili grad. Še na Primorsko. V Piranu so ob DEKD-ju pripravili brošuro Piran - mestno obzidje in razstavo, ki govori o življenju pod obrambnim stolpom.