Gradovi so pričevalci življenja naših prednikov in kot take jih je potrebno ohranjati tudi za prihodnje rodove. Foto: ZVKDS
Gradovi so pričevalci življenja naših prednikov in kot take jih je potrebno ohranjati tudi za prihodnje rodove. Foto: ZVKDS
Grad Otočec
Vnos nove vsebine v grajsko poslopje je pogosto pogoj za obnovitev stavbe. Foto: EPA
Letošnje Dnevi evropske kulturne dediščine bomo 'zagnali' v Ermitažu. Foto: EPA

Tudi zato so se gradovi utrdbe in mestna obzidja ohranili do današnjih dni, letos pa bodo ti objekti tudi glavna tema slovenskega programa Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ki bodo potekali med 23. in 30. septembrom. Koordinator DEKD v Sloveniji, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, želi staro arhitekturo predstaviti kot nosilko zgodb o preteklosti, še bolj pa bo v ospredju opozarjanje na možnosti uporabe teh stavb v kulturne in gospodarske namene.

Časov J. V. Valvasorja seveda ne moremo povrniti
Na slovensko dediščino grajske arhitekture moramo še posebej paziti. Do danes se je namreč ohranila le desetina grajskih stavb, katerih nekdanji sijaj si je mogoče ogledati na grafikah Janeza Vajkarda Valvasorja in G. M. Fischerja s konca 17. stoletja. Tudi tista grajska poslopja, ki so se ohranila do današnjih dni, pa imajo večinoma drugačno uporabno vlogo, kot so jim jo namenili prvotni lastniki. A ravno iskanje nove uporabne vloge je ponavadi tisto, ki omogoči obnovitev in tako tudi ohranitev teh stavb. Kako torej skrbeti in uporabljati gradove in utrdbe? To bo kleč slovenskega programa DEKD leta 2006.

Začetek v muzeju Ermitaž
Čast gostitelja odprtja DEKD je letos pripadla Rusiji. Opominjanje na pomen kulturne dediščine in potrebe po njenem ohranjanju se bo začelo 21. septembra v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu. 'Resni' del programa v Rusiji bo na vrsti naslednji dan, ko bo v Muzeju Carsko selo stekla razprava o pomenu evropske kulturne dediščine za države, mesta in vasi ter o prihodnosti evropske kulturne dediščine v globaliziranem svetu. Udeleženci pogovora se bodo naslonili tudi na načela okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo, ki so jo ministri za kulturo držav članic Sveta Evrope oktobra 2005 ob 50. obletnici Evropske kulturne konvencije sprejeli v Faru na Portugalskem.

Med drugim bo v Carskem selu tekla tudi beseda o 'uporabnosti' kulturne dediščine za družbo. Kulturna dediščina je lahko namreč tudi orodje za državljansko vzgojo, lahko pa je tudi temelj razvoja gospodarstva na določenem območju.

Dnevi evropske kulturne dediščine so skupni projekt Evropske unije in Sveta Evrope, ki skušata z vsakoletnim programom, posvečenim kulturni dediščini, vzbuditi zanimanje javnosti za dediščino. Na ta način skušajo DEKD tudi vzbujati zavest o obstoju skupnega evropskega kulturnega prostora in skupne evropske dediščine, za ohranitev katere si moramo vsi prizadevati.