Nekdanji ameriški predsednik George W. Bush 'v družbi' doprsnega kipa Thomasa Jeffersona, tretjega ameriškega predsednika, glavnega avtorja deklaracije o neodvisnosti in enega najvplivnejših ustanovitvenih očetov ZDA. Foto: EPA
Nekdanji ameriški predsednik George W. Bush 'v družbi' doprsnega kipa Thomasa Jeffersona, tretjega ameriškega predsednika, glavnega avtorja deklaracije o neodvisnosti in enega najvplivnejših ustanovitvenih očetov ZDA. Foto: EPA
Barack Obama pred portretom Georgea Washingtona
Prvi temnopolti ameriški predsednik Barack Obama pred portretom prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona, ki velja tudi za očeta ameriškega naroda. Washington je dve leti po izteku mandata (1789-1797) v starosti 67 let umrl zaradi vnetja grla na posestvu Mount Vernon in ameriški narod se je za več mesecev zavil v črnino. Foto: EPA
Abraham Lincoln
Lani so za 3,4 milijona dolarjev prodali pismo predsednika Abrahama Lincolna, 16. ameriškega predsednika (1861-1865), ki je državo vodil med državljansko vojno in pod vladavino katerega so odpravili suženjstvo. Foto: EPA

V konferenčni sobi v knjižnici Univerze v Delawaru je podiplomska študentka odkrila zgodovinsko "iglo v senu". Amanda Daddona je v eni od 200 škatel pravnih dokumentov, zapisov s sestankov in vsakodnevne korespondence ugledne družine iz Delawara odkrila osebno pismo, ki ga je napisal Thomas Jefferson, tretji predsednik (1801-1809) Združenih držav, poroča CNN.

"Prvo, kar sem prepoznala, je bil njegov podpis," pravi 22-letna Daddona, ki se pripravlja na magisterij iz zgodovine. "Bilo je resnično resnično vznemirljivo. Samo sedela sem tam nekaj minut in ga pregledovala in uživala v trenutku."

"Ponižno pismo velikega moža"
Daddona je pismo našla prejšnji mesec v neoznačeni mapi med arhivi iz muzeja Rockwood v Wilmingtonu v zvezni državi Delaware. V arhivih, ki jih je knjižnica prejela v dar, so shranjeni dokumenti in papirji družine Bringhurst, zgodnjih predstavnikov delawarske elite. Daddona in njen kolega s podiplomskega študija Matt Davis sta 10 ur na teden pregledovala arhive.

Omenjeno pismo, napisano 24. februarja 1808, je naslovljeno na dr. Josepha Bringhursta, ki je Jeffersona v zgodnejšem pismu obvestil o smrti njunega skupnega prijatelja Johna Dickinsona, uglednega delawarskega politka, ki je z Jeffersonom sodeloval kot delegat na Ustavni konvenciji leta 1787.

Jeffersonovo pismo je nekakšno posvetilo Dickinsonu, ki ga označuje kot "enega prvih odvetnikov za pravice države". Susan Brynteson, namestnica rektorja in vodja knjižnic na univerzi, je povedala, da pismo izstopa zaradi "izjemne ponižnosti", ki jo Jefferson izkazuje Dickinsonu, 11 let starejšemu od njega. V pismu Jefferson "sebe imenuje za 'mlajšega družabnika' pri Dickinsonovem delu", pravi Bryntesonova. "Tako ponižno pismo velikega moža je to."

"Kot povezava z Jeffersonom samim"
Daddona še vedno kar ne more verjeti, da je že na začetku procesa arhiviranja naletela na takšno odkritje: "Zame je najdba dokumenta stik z osebo, ki ga je napisala ali ga imela. Samo vedeti, da so ga napisali ali imeli v svojem predalu, je neverjetno. To pismo je kot povezava z Jeffersonom samim."

Zgodovinarji so se sicer zavedali obstoja pisma zaradi Jeffersonove uporabe prenosne kopirne stiskalnice, enega njegovih mnogih izumov. A mesta, kjer je bilo, doslej niso poznali. Odslej ga bodo hranili v depoju Oddelka posebnih zbirk univerzitetne knjižnice. Po besedah Bryntesonove bo tam na ogled akademikom, študentom in drugih obiskovalcem knjižnice. "Res razburljivo ga je držati v rokah," je povedala.

3,2 milijona dolarjev za Washingtonovo pismo
Na dražbi v hiši Christie's so za 3,2 milijona dolarjev prodali pismo, ki ga je napisal George Washington in v katerem je pel hvalnico novi ustavi. To je najvišja cena za pismo ameriškega prvega predsednika. Gre za pismo na štirih straneh, ki ga je Washington pisal svojemu nečaku in zaupniku Bushrodu Washingtonu novembra 1787. Doslej je bilo v lasti neimenovih britanskih potomcev njegove družine.

Washington je, kot je znano, vodil filadelfijsko konvencijo, na kateri so leta 1787 pripravili osnutek ustave, nato pa se je sprožila debata o morebitni ratifikaciji. V pismu Washington, ki ga je napisal na svojem virginijskem posestvu Mount Vernon, hvali ustavo in izpostavlja prednosti kompromisa in povezovanja držav v en narod. "Washington je bil v javnosti nevtralen, Bushrodu pa je zaupal svoje prepričanje, da mora biti nova ustana ratificirana kljub nasprotovanjem mnogih interesnih skupin," so sporočili iz Christie'sa, kjer so pismo ocenjevali na od 1,5 do 2,5 milijona dolarjev. Kdo je pismo kupil, ni znano.