Odbor, ki vodi pobudo Znak evropske dediščine, je namreč 25. januarja na zasedanju v Madridu priznal evropski pomen in s tem pravico do posebne označbe in napisa Evropska dediščina spominski cerkvi sv. Duha na Javorci nad Tolminom, Partizanski bolnišnici Franja
v Dolenjih Novakih pri Cerknem in Plečnikovim Žalam - Vrtu vseh svetih v Ljubljani.

Za medkulturni dialog v Uniji
Lani se je pobuda za prepoznavanje skupne dediščine, ki v preteklih obdobjih in sedanjosti povezuje narode držav članic Evropske unije, izoblikovala v formalno pobudo Znak evropske dediščine. Kot še sporočajo iz slovenskega ministrstva za kulturo, je namen pobude poudariti pomen kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v Uniji, ob tem pa promovirati in povečevati ugled kulturne dediščine kot enega ključnih elementov identitete vsakega naroda, skupnih vrednot in življenjskih načel evropskih narodov in držav.

Kultura ne umre niti med vojno
Spominsko cerkev sv. Duha na Javorci nad Tolminom so leta 1916 zgradili avstroogrski vojaki v spomin na padle tovariše. Med vojaki je bil tudi dunajski arhitekt, scenograf in slikar ter nadporočnik Remigius Geyling, ki se je skupaj z madžarskim poročnikom Gezom Jablonszkym odločil, da vojakom postavi spominsko cerkev. V tajnosti so zanjo dolgo časa izbirali kraj, ki bi bil neopazen za sovražnika, ob tem pa enako oddaljen od njihovih bojnih položajev na bližnjih slemenih. Še danes so v hrastove plošče cerkve vžgana imena padlih vojakov.

Simbol humanosti
Partizanska bolnica Franja nosi ime po zdravnici Franji Bojc Bidovec, delovala pa je med letoma 1943 in 1945. Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske, ki se je proti koncu leta 1943 na Primorskem in v delu Gorenjske srdito spopadala z Nemci. Franja Bojc Bidovec je vodenje bolnišnice prevzela januarja 1944 in ostala s krajšimi prekinitvami upravnica do konca vojne. Bolnišnica je vse do danes ohranila avtentično podobo, s svojo legendarnostjo pa je postala že simbol partizanskega zdravstva ter pričevanje o humanosti zdravstvenih delavcev in drugega osebja pri ohranjanju človeških življenj.

Na Žalah so po Plečnikovem načrtu zgrajeni mogočen vhod in 14 mrliških vežic, poimenovanih po farnih zavetnikih. Vhod krasijo elementi, pri katerih se je arhitekt zgledoval pri antiki, na vrhu pa je dvojni kip Kristusa in Marije, delo Boža Pengova.