Projekt, poimenovan Hermitage Plaza, bo vseboval dva 323 metra visoka stolpa, pomenil pa naj bi nov zagon prosperitete in živahnosti v pariškem predelu Courbevoie, ki se razteza vzhodno od poslovne četrti La Défense. Norman Foster je v zagovor svojemu projektu, ki na laž postavlja domneve, da bo gospodarska kriza privedla do bolj racionalne, varčne in predvsem manj bombastične gradnje, zapisal: "Hermitage Plaza bo ustvarila skupnost, ki bo živela 24 ur na dan; pomenila bo regeneracijo obrežja in bo vnesla življenje v predel mesta, ki je namenjen predvsem trgovski dejavnosti. Gre za svetlobni dodatek na pariškem nebu, projekt pa bo zagotovil tudi javno 'piazzo', ki bo vodila do obrežja in bo tako ustvarila novo mestno središče."
Cesto pod zemljo, zemljo ljudem
Nebotičnika naj bi začeli graditi naslednje leto, celoten projekt pa naj bi bil dokončan do leta 2014. V obeh stolpih bodo uredili hotel, apartmaje, tako imenovana panoramska stanovanja in poslovne prostore. Projekt Hermitage Plaza na neki način tudi obuja vizijo Le Corbusiera, ki je zagovarjal nivojsko ločitev površin, namenjenih pešcem in motornemu prometu. Peščeve površine in trg bodo namreč ustvarili tako, da bodo že obstoječo cesto poglobili in jo speljali pod površjem.
Stolpa, ki se dotikata neba
Zanimiva pri nebotičnikih je tlorisna zasnova. Foster je namreč nebotičnika zasnoval tako, da se zdi, kot da sta na tleh in v prvih nadstropjih obrnjena eden proti drugemu, proti vrhu pa se sukata in tako nastaja vtis, kot da se nebotičnika obračata drug od drugega in 'pogled' usmerjata proti nebu. Stik z nebom naj bi bil še bolj poudarjen ponoči, ko naj bi reflektorji na vrhu obeh stavb proti nebu usmerjali svetlobne snope. Pročelje nebotičnikov je oblikovano iz več dvojnih trikotnikov in ravno profil tega naj bi prispeval tudi k lažjemu vzdrževanju temperature v stavbi.
Polona Balantič