Vodstvo dvorca Versailles, ki velja za eno največjih turističnih zanimivosti Francije, že več let s pomočjo raznih akcij uspešno išče mecene, ki so pripravljeni darovati sredstva za obnovo dvorca in obsežnega parka, ki sta sicer javna last.

Darovalci prispevali že dva milijona
Akcija, v kateri si vodstvo Versaillesa prizadeva najti mecene, ki bi bili pripravljeni prispevati od 3.000 do 30.000 evrov za restavriranje ene izmed umetnin v Versaillesu, poteka že štiri leta. Do zdaj so zasebni darovalci prispevali že dva milijona evrov. S tem denarjem so obnovili 86 kipov in vaz v parku.

V dvorcu Versailles, ki je skupaj s parkom vpisan na seznam kulturne dediščine organizacije Unesco, so obsežen restavratorski program, ki temelji predvsem na zasebnem sponzorstvu tako raznih družb kot posameznikov, začeli že leta 2003. V okviru programa so restavrirali Mali Trianon, pastirsko vasico, zgrajeno za Mario Antoinetto, kraljeva vhodna vrata, ki so bila uničena med francosko revolucijo, in veličastno dvorano zrcal.

Drevesa posvojena, na vrsti so klopi
Poleg tega ima vodstvo Versaillesa za seboj že uspešno izkušnjo z akcijo Posvoji drevo. Akcija je stekla leta 1999, ko je hudo neurje v parku izruvalo več tisoč dreves, med njimi mnoge redke vrste. Z denarjem, zbranim v akciji, v kateri so posamezniki prispevali po 150 evrov, so tedaj posadili okrog 10.000 novih dreves.

V preteklem mesecu je vodstvo napovedalo akcijo Posvoji klop, s katero želijo zbrati sredstva za obnovo 170 klopi v parku, od katerih so nekatere prave mojstrovine iz marmorja. Zainteresirani so zaprošeni, da darujejo po 3.800 evrov, v zameno za prispevek pa dobijo ploščico s svojim imenom na izbrani klopi.

Razkošno domovanje Ludvika XIV.
V času Ludvika XIII. je bila v Versaillesu, jugozahodnem predmestju Pariza, lovska koča. Ludvik XIV., poznan tudi kot Sončni kralj, jo je dal predelati v podeželsko rezidenco, ko pa se je odločil v Versailles preseliti svoj dvor, se je lotil obsežnih prezidav, ki so dvorcu dale njegovo današnjo podobo. K sodelovanju je povabil mnoge mojstre, arhitekta Le Vaua in Hardouina-Mansarta, slikarja Le Bruna, oblikovalca vrtov Le Notra, hkrati pa je tudi sam močno vplival na videz gradu in okolice.

Dvorec danes letno obišče okrog tri milijone obiskovalcev.