Jaslice so alegorija Kristusovega rojstva in po navadi jih postavljajo v katoliških in protestantskih cerkvah ter domovih, kjer dobijo svoje mesto pod božičnim drevescem. Največkrat upodobljena postavitev je z Jezusom v jaslih ter z Jožefom in Marijo poleg njega, v bližini je nekaj živali, po navadi osel in govedo, iz daljnih krajev pa prihajajo Sveti trije kralji s kamelami in darili, ki sledijo zvezdi proti novorojencu. V okolici so po navadi še pastirji, ovce ter angeli.

Začetnik jaslic je sicer sv. Frančišek Asiški, ki je po svojem prihodu iz Egipta v Italijo leta 1220 postavil jasli iz slame med živega osla in govedo. Jasli so mu pri tem predstavljale preprosti oltar. Nekaj let zatem pa naj bi neki uglednež iz vasi Greccio v osrednji Italiji sestavil takšen prizor v bližnji jami, Frančiška pa povabil, da je daroval mašo za božični večer.

Med različnimi regijami so tudi razlike v uporabljenih materialih in velikosti, ponekod pa pripravljajo tudi žive jaslice, v Sloveniji so najbolj znane tiste v Postonjski jami. Na Brezjah pa obstaja tudi muzej, kjer so na ogled jaslice z vsega sveta.

V spodnji fotozgodbi predstavljamo nekaj različnih jaslic.

Blaž Kosovel