Deželna vlada Galicije je 33 let po smrti španskega diktatorja razglasila palačo Pazo de Meiras, ki je še danes v lasti Francove družine, za kulturni spomenik, kar pomeni, da mora biti vsaj štiri dni v mesecu odprta za obiskovalce. Z razglasitvijo je Francovim dedičem naložena tudi skrb za samo stavbo, za kakršen koli arhitekturni poseg pa morajo pridobiti ustrezna dovoljenja.

Darilo ljudstva
"Bitka za palačo" se je začela, ko je deželna vlada Galicije razglasila, da je palača iz 19. stoletja, ki stoji v bližini La Corune, del kulturne dediščine in bi morala biti odprta za javnost. Palačo naj bi Franco dobil od ljudstva v znak zahvale in čestitk ob zmagi v španski državljanski vojni, vse odtlej pa jo je uporabljal kot letno rezidenco.

Zgodovinski dvorec s tremi kvadratnimi stolpiči je leta 1978 preživel požar in je potreboval obnovo, vendar je družina zavrnila pomoč vlade, ko pa so prišli arhitekti, zgodovinarji in arheologi, ki naj bi sodelovali pri obnovi, niso smeli vstopiti. Med drugim zgodovinarji pravijo, da naj bi bila v dvorcu tudi knjižnica nekdanje lastnice in pisateljice Emilie Parde Bazan.

Vračanje zgodovinskih stavb?
Dediči nekdanjega diktatorja z njegovo hčerko Carmen Franco Polo na čelu so se več let upirali temu, da bi odprli vrata svojega posestva obiskovalcem. Marca so izgubili sodni spor glede palače na galicijskem vrhovnem sodišču.

Poleg tega so se pred časom pojavile zahteve, da Francovi vrnejo tudi nekatere druge hiše, "podarjene" diktatorju ob njegovih zmagah in drugih zaslugah. Med njimi sta tudi 2.000 kvadratnih metrov velika hiša blizu Madrida in palača Cornilde v Corunni, ki je bila zgrajena v 18. stoletju. Eden izmed sedmih Francovih vnukov je na zemljišču v Madridu, ki jo je pridobil njegov ded, zgradil veliko stanovanjsko stavbo.

L. Š.