Na Tehniški univerzi v Berlinu zanikajo, da so delali raziskave na poprsju kraljice Hačepsut, s katerimi naj bi dokazali, da je kip verjetno ponaredek. Egiptovski muzej je 16,5 centimetra visok kip pred dvema desetletjema za milijon mark kupil od znanega britanskega trgovca z umetninami Robina Symesa. Ta je bil leta 2005 zaradi nezakonite trgovine s starinami obsojen na zaporno kazen.

Ne V kipu, pač pa NA njem
Po včerajšnjem poročanju naj bi analiza materiala pokazala, da je poprsje izdelano iz kamnine, v kateri so kemijski elementi, ki jih doslej niso zasledili še pri nobenem kipu z območja okoli reke Nil. To naj bi dokazovalo, da je kip verjetno ponaredek. Toda na univerzi zatrjujejo, da avtentičnosti kipa sploh niso preverjali; pod drobnogled so že leta 2007 vzeli le nekaj drobcev, za katere ne vedo, kako so se znašli na površini kipa - v njih pa dejansko sta včeraj omenjana magnezih in siderit.

Kdo je bila Hačepsut?
Že prej so Egiptu vladale kraljice, a faraonka ni postala nobena. Hačepsut je Egiptu vladala med letoma 1498 pr. n. š. in 1483 pr. n. š. (drugi podatki govorijo o letih med 1473 pr. n. š. in 1458 pr. n. št). Velikokrat je upodobljena kot moški, verjetno zato, da je bolj izžarevala avtoriteto. Ponavadi je upodobljena z vsemi simboli moči, ki jih nosijo vladarji: z žezlom v eni in bičem v drugi roki ter z umetno brado, ki so jo faraoni nosili kot znak dostojanstva. Med njenim vladanjem je Egipt užival blagostanje.

Ime Hačepsut pomeni "prva med plemkinjami". Imela je svoj harem moških, tako kot so svoje hareme imeli faraoni. Rodile so se ji same hčere (najbolj znana je bila princesa Nefrure ali Nofrure). Analiza njene že leta 1903 odkrite, a šele nedavno identificirane mumije je pokazala, da je umrla za rakom na jetrih.