(Performa) se sprašuje, kdo in čigav je v času vsegapolaščujočega se globalnega kapitalizma sodobni performer, ali je performans v času, ko je kapital koloniziral tudi umetnost, teorijo, telo in naša življenja, še lahko radikalen, ali ima performans kakršen koli vpliv na dogajanje v širši družbi, ali je torej v letu 2010 performer še vedno lahko subverziven.
Po besedah direktorice MKC-ja Maribor Nine Arsenovič je bila Performa vrsto let edini takšen festival na tem koncu Slovenije, iz njega pa so postopno zrasli številni drugi festivali. Organizatorji si želijo, da se Performa letos na novo artikulira in profilira svoj položaj na slovenskem festivalskem prizorišču ter do leta 2012, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture (EPK), utrdi svoje mesto na kulturnem prizorišču.
Vrnitev k "prvotni viziji"
Performa zadnja leta ni bila festival performansa, temveč festival sodobnih odrskih praks, priznava programska vodja Petra Kolmančič. Zdaj se iz odra vrača v galerije, na ulico, v neinstitucionalne prostore, k svoji prvotni viziji – prikazati aktualne performanse in umetniške akcije s področja glasbe, literature, gledališča, likovne in drugih umetnosti. Festival bo potekal do 3. decembra.
Od tujih umetnikov bosta v Maribor prišla Južnoafričan Johan Thom, ki bo imel danes v Galeriji Media Nox videoinstalacijo Kljubovati blatu, in Francozinja Celine Larrere, ki bo sklenila festival s performansom Papalačinke. Dokončno bo festival zaprl vrata s koncertom nemško-ruske zasedbe Nastja & die Orloves.
Kljubovanje blatu kot svojemu bistvu
Johan Thom je eden izmed redkih umetnikov v Južnoafriški republiki, ki se popolnoma posvečajo umetnosti performansa in instalacij. Pri svojem delu se opira tako na svoje južnoafriško korenine kot na različne vplive od zunaj, vse od dunajske secesije do gibanja fluxus in tradicionalnih afriških ritualnih praks. V okviru projekta Kljubovati blatu se je, pokrit s plastjo medu in zlatih lističev, pustil (v krogu žene in bližnjih prijateljev) živega pokopati. "Južna Afrika je moja zibelka in grob," je zapisal ob tej priložnosti. "Njena rdeča prst se pretaka po mojih žilah in gosti mojo kri. Ko kljubujem blatu, kljubujem sami srčici svojega bistva."
Še vedno največ domače ustvarjalnosti
Na festivalu bo sicer še vedno v ospredju domača produkcija. Na programu so projekta Zorana Srdića Janežiča Performans kit in Izrezani kos, performativna instalacija Janje Rakuš Klikni moje rane in literarno glasbeni dogodek Gluhi cirkus brez posluha v izvedbi ekipe Soma Arsen. Prav tako bodo predvajali videe Marka Urbanka Sanjam, torej sem, Marine Gržinić in Aine Šmid Čista svoboda, Boruta Bučinela Kačje oči in Petre Kolmančič Plast za plastjo.
Festival Performa, ki ga organizira Mladinski kulturni center (MKC) Maribor, je nastal leta 1996. Do leta 1999 je potekal pod imenom (Multi)kulturni teden, leta 2000 pa se je v skladu s sodobnimi smernicami in spremembami na področju sodobnih umetnosti preimenoval.
(Performa) se sprašuje, kdo in čigav je v času vsegapolaščujočega se globalnega kapitalizma sodobni performer, ali je performans v času, ko je kapital koloniziral tudi umetnost, teorijo, telo in naša življenja, še lahko radikalen, ali ima performans kakršen koli vpliv na dogajanje v širši družbi, ali je torej v letu 2010 performer še vedno lahko subverziven.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje