Na performansu so se predstavili Borut Savski, Luka Prinčič in Matjaž Manček. Ustvarjalci so izhajali iz ideje dveh gibajočih se, eno na drugo nanašajočih se krogel (posod, polnih zvoka), prek katerih raziskujejo fluidni prostor, ki naj bi ga ob dogodku začutili.

Motorika, senzorika in glasba
Gre za zvočni dogodek, v katerem sta glavna 'akterja' kroglasti posodi, opremljeni z enostavno motoriko in bolj kompleksno senzoriko. Občutljivi sta za zvok, ki ga slišita in proizvajata. Posodi lahko ena drugo tudi zaznata (infrardeči senzor) in tedaj spremenita smer. To naj bi omogočilo postopno cikcakasto približevanje posod, ki ima vlogo vodilnega motiva.

Glasbeni krogli potrebujeta pastirja
Ustvarjalci performansa nadaljujejo, da opisani kotaleči se krogli "postaneta ovčici in potrebujeta pastirja. Vendar je bil pastir (s palico) prisoten že prej! To je želja muzikanta, ki je imel željo po konkretnem zvoku - rezek, glasen udarec s palico. Posodi tako zaradi pastirja postaneta ovčici. Palica ob dodatku zvočno občutljive podlage postane glasbeni inštrument. Prav to pa lahko določi tudi kvaliteto preostalega igranja. Mehek zvok posod in rezkost udarcev ob tla in po strunah."