Arheologi, ki v sklopu Konservatorskega projekta Herculaneum izkopavajo na območju istoimenskega antičnega mesta, so našli nove dokaze o tem, kako se je v mestu živelo pred 2000 leti.

Mesto Ercolano, ki je zraslo na ruševinah Herculaneuma (mesto je leta 79 uničil izbruh Vezuva, ki je pokopal tudi antične Pompeje in Stabio), leži v Neapeljskem zalivu.

Kanal je služil kot velik tanker
Pri izkopavanju antičnega kanalizacijskega sistema so namreč naleteli na največji doslej najdeni depozit organskih materialov iz obdobja antike. Plast človeških iztrebkov in drugih odpadkov, ki jih je pod seboj za več stoletij pokopalo vulkansko blato, je po besedah Jane Thompson, ki sodeluje pri projektu, dala strokovnjakom nove informacije o prehrani in o zdravju prebivalcev tega antičnega mesta.

Herculaneum se je v času, ko je izbruhnil Vezuv, ponašal z izjemno učinkovitim kanalizacijskim sistemom. Cevi so tekle pod zemljo pod nekaterimi cestami v smeri sever-jug. Arheologi so odkopali dva kanala. Prvi je širok 60 centimetrov in meter visok in je verjetno služil za potrebe glavnega javnega kopališča v mestu in nekaj hiš. Druge ima podobne dimenzije, oba kanala pa sta se iztekla v morje.

Izjemno pa je odkritje tretjega kanala, ki je visok 3,6 metra in teče pod cesto cardo V. Ker je kanal tako velik, so ga lahko po besedah Thompsonove očistili ročno, in ne pod pritiskom s pomočjo cevi. V kanalu so naleteli na pol metra debelo plast organskega materiala iz obdobja antike. Namesto da bi odplake odtekle v morje, je namreč kanal služil bolj kot velik tanker, kjer so se zbirale. V njem so poleg 170 košar predmetov, denimo lončenine in novcev pa tudi svetilk, našli še koščene zaponke, bisere in zlat prstan z gemo.

Konservatorski projekt Herculaneum vodi profesor Andrew Wallace-Hadrill. Projekt je skupna akcija Uprave za arheologijo v Neaplju in Pompejih, Inštituta Packard Humanities in Britanske šole v Rimu. Ameriški filantrop David Packard je zanj doslej prispeval več kot 15 milijonov evrov.