Oglas
Norman Foster je med drugim celo načrtno zviševal stroške in podaljševal predvideni čas gradnje, da le ne bi bilo treba obnove stavbe nemškega parlamenta kronati s kupolo. A vrnimo se v leto 1993. Tedaj so bili predstavljeni rezultati natečaja za prenovo rajhstaga. Enakovredna prva nagrada je bila podeljena trem načrtom, ki so jih izdelali biroji Normana Fosterja, Santiaga Calatrave in Pija de Bruijna. Le Calatrava je predvidel gradnjo kupole, ki pa je bila zasnovana kot nekakšno zelo 'strmo, skoraj stožičasto pokrivalo'. Foster je želel celotno stavbo prekriti z velikanskim baldahinom, de Bruijn pa je v maniri Niemeyerjevega parlamenta v Brasilii predvidel dopolnitev starega objekta z novo stavbo v obliki sklede.
Odločilna beseda nekdanjega ministra za gradnjoParlamentarci so od vseh treh arhitektov terjali izboljšave načrta in v drugo se je Foster odpovedal baldahinu; odločil se je za nekoliko drugačno, bolj skromno, a vendar še vedno drzno potezo: stari wilhelmianski objekt Paula Wallota naj bi zgolj prekrili s sodobno ravno streho, ki bi bila dostopna javnosti. Ta vključitev javnega prostora v parlamentarno zgradbo je navdušila parlamentarce oziroma starešinski svet bundestaga (Ältestenrat des Deutschen Bundestages), organ s pritojnostjo sprejemanja dokončne odločitve glede prenove, in Foster je postal zmagovalec. Nihče ni razmišljal o kupoli. Kot piše Die Welt, je šele poslanec in nekdanji minister za gradnjo Oscar Schneider svoje kolege iz stranke CDU/CSU prepričal, da bi bilo Fosterjev predlog mogoče in obenem tudi nujno dopolniti s kupolo in tako vzpostaviti bolj očitno vez z izvirno parlamentarno stavbo.
Trmi sledi predstavitev 27 predlogov za kupolo
Britanski arhitekt se je 'besno' branil, da bi v njegov sodobni koncept vnesli nekaj tako preživetega, kot je kupola. Da bi poslance prepričal, da se je kupoli preprosto nujno odpovedati, je oceno stroškov gradnje nemudoma zvišal za tedanjih 68 milijonov mark in avtoritativno zatrdil, da se bo zaradi kupole gradnja zavlekla vsaj za dve leti. Bil je prepričan, da bodo Nemci, željni čim hitrejšega dokončanja prenove starega/novega simbola nemške enotnosti, popustili. Vendar niso in Foster je na koncu predstavil kar 27 različnih predlogov za kupolo. Danes dodatnega dela verjetno ne obžaluje, saj je javnosti dostopna kupola najbolj obiskana berlinska znamenitost. Največji posebnosti kupole s premerom 38 metrov sta notranji 'lijak', odet v steklene plošče, in dve 'rampi', poti, ki se ob obodu kupole vijeta proti njenemu vrhu.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje