Kot je ob tem dejala ministrica za kulturo Majda Širca, arhive razume kot pomembno banko spomina, kot trezor nacionalne identitete, ki ga je treba skrbno varovati.

Zanemarjanje elektronske hrambe
Arhivska služba je, se zaveda ministrica, zastajala z več vidikov. Po eni strani ni bilo dovoljšnjega ažurnega skrbstva za pomemben segment arhivske službe, ki se dotika elektronske hrambe gradiva, po drugi strani pa je infrastruktura na področju arhivov zelo slabo razvita.

Osrednji arhiv se seli na Roško ulico
Ministrica je že lani spomladi imenovala skupino, ki je pripravila osnutek novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, in pa komisijo, ki se je posvetila strategiji razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva. Strategija je bila letos sprejeta na vladi in sega do leta 2015. Ministrstvo je naročilo tudi študijo o možnosti reorganizacije arhivske javne službe, poleg tega so izdelali prednostni seznam naložb na področju arhivov. Letos so začeli adaptacijo Pokrajinskega arhiva Ptuj, lani so izboljšali pogoje za delovanje arhiva v Novem mestu, visoko na prednostni listi je tudi Maribor, prav na vrhu pa je osrednji arhiv v Ljubljani, ki bo dobil nove prostore na Roški ulici.

Načrt za poenotenje javnih arhivov v enega samega
Osnutek novele zakona je predstavil direktor Arhiva RS Dragan Matić. Osnutek prinaša spremembe v ureditvi varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva na več področjih, tudi na področju varstva gradiva v digitalni obliki, pri čemer so spremembe posledica razvoja tako na tehnološkem področju kot tudi v arhivski stroki.

Osnutek predvideva tudi reorganizacijo arhivske javne službe s poenotenjem vseh javnih arhivov v en državni arhiv. Trenutno je namreč Arhiv RS organ v sestavi ministrstva za kulturo, šest regionalnih arhivov pa so javni zavodi. Poenotenje bo po Matićevih besedah omogočilo enotno arhivsko prakso in racionalizacijo poslovanja v slovenski javni arhivski mreži, učinkovitejšo porabo proračunskih sredstev ter poenostavljeno financiranje skupnih projektov.

Pripombe in predloge sprejemajo do 22. novembra, poleg tega nameravajo na ministrstvu organizirati tudi javne razprave na temo novele zakona o arhivih.