Le da v elizabetinskem času 'gledališki' prigrizki niso bili kar tako, ampak jih večina - po današnjih merilih - sodi med eksotične jedi s pridihom razkošja, pa tudi kakšne drugačne učinke jim pripisujejo. Predvsem so prevladovali lupinarji, razni raki, školjke, morski polži, jesetri in, kot pravijo arheologi, pravo morje ostrig, ob tem pa še rozine, lešniki, češplje, breskve in češnje, ki so jih prav tako uživali v ogromnih količinah - pri tem pa je treba opozoriti, da je bil v tedanjih časih obisk gledališča velik dogodek, predstave pa so lahko trajale tudi cel dan.

Afrodiziak za rajo, breskve za gospodo
Kot je verjetno pričakovati, so strokovnjaki ugotovili, da so različni sloji uživali različno hrano, kar pa je pri tem nenavadno, pa je dejstvo, da so bile ostrige hrana za nižji sloj, torej vse tiste, ki so si lahko privoščili le stojišča sredi gledališča, kar jim je v angleščini prineslo ime 'groundlings', imenovali pa so jih tudi 'stinkards' (smrdljivci). "Ostrige so bile v resnici osrednje živilo revnih vse do viktorijanskih časov, mi pa smo našli tisoče lupin ostrig blizu vseh arheoloških najdiščih," je povedal Julian Bowser, ki je raziskoval območji obeh gledališč iz elizabetinske dobe.

Nižje plemstvo, ki je za svoje sedeže odštelo malo več kot le peni (toliko je bilo treba plačati za stojišča), je sedelo na blazinicah na balkonih. Med gledanjem predstav pa so si po vsej verjetnosti privoščili rakce (o tem priča to, da so pod galerijo našli veliko ostankov lupin rakov) in jesetre, ki so bili tedaj dražji kot druge ribe. Arheologi med boljše gledališke priboljške prištevajo tudi vso tisto hrano, ki je bila uvožena - torej breskve in suho sadje.

Rivalski gledališči
V času kraljice Elizabete (bila je otrok Henrika VIII. in Anne Boleyn, ki jo je Henrik dal obglaviti) je v Angliji zavladala t. i. zlata doba, ko je angleška renesansa doživela svoj višek, s tem pa tudi razvoj tedanje umetnosti. Ljudstvo (ne glede na sloj, ki so mu pripadali) je rado hodilo v gledališča; v Londonu sta bili najbolj znani gledališči Rose in Globe. Originalno gledališče Rose je bilo zgrajeno leta 1587 na južnem bregu reke Temze. V njem so uprizarjali gledališke predstave izpod peres Christopherja Marlowa, pa tudi Williama Shakespeara. Po zgraditvi gledališča Globe, ki velja za dom večine Shakespearovih iger, je leta 1599 dogajanje v Rosu zamrlo in na začetku 17. stoletja so ga porušili. Gledališče Rose so obnovili in za javnost odprli leta 1999.