Kardinal Joachim Meisner meni, da bi bilo Richterjevo okno primerno le za mošejo ali za molilnico. Foto: Koelner Dom
Kardinal Joachim Meisner meni, da bi bilo Richterjevo okno primerno le za mošejo ali za molilnico. Foto: Koelner Dom
Okna kapitlja katedrale v Yorku
Abstraktna so tudi srednjeveška okna znamenite katedrale v Yorku.

Kölnski nadškof, ki tudi ni bil prisoten na velikem dogodku 25. avgusta, je izjavil, da okno nikakor ne spada v tako svet objekt, kot je katedrala; kvečjemu bi bilo primerno za molilnico ali mošejo. Meisnerjevo prepričanje, da Richterjevo abstraktno okno ne izraža temeljnih postavk krščanstva, pa sloni na trhlih temeljih. Če je pri tem imel v mislih dejstvo, da je okno abstraktno, je očitno pozabil, da tudi izraz na nekaterih starejših oknih ni figuralen. Primer za to so okna v tako imenovanem svetlobnem nadstropju, abstraktna pa so tudi okna v obokih.

Geometrijska abstrakcija tudi v srednjem veku
Abstraktna okna imajo v katoliški veri že dolgo tradicijo. Tako na primer cistercijani po pisanju časopisa Die Welt sploh prepovedujejo vsakršne slikarije, vtis prisotnosti božanskega pa so zgolj z geometrijskimi ornamenti skušali ustvariti tudi v drugih cerkvah. Eden najbolj izjemnih primerov popolnoma geometrijske okrasitve vitražev je tako slovita katedrala v Yorku, katere abstraktna okna krasijo kapitelj, ki so ga začeli graditi okoli leta 1260.

Zakaj svojega mnenja ni izrazil prej?
Številne - med njimi so tako tisti, ki Richterjevemu oknu pojejo hvalo, kot tisti, ki so njegovi postavitvi nasprotovali - moti tudi to, da kardinal Meisner oknu ni nasprotoval prej in da svojega mnenja ni izrazil med soočenjem z drugimi možmi, ki so odločali o oknu. Visoki cerkveni dostojanstvenik je namreč svojo zgroženost nad prvim novim oknom kölnske katedrale po letu 1850 zaupal dokaj 'obskurnemu' bulvarskemu časopisu Express iz Düsseldorfa. Od človeka njegovega položaja bi namreč pričakovali, da o tako velikem dogodku, kot je namestitev novega okna v eno najbolj znamenitih cerkva na svetu, spregovori na kakšnem bolj pomembnem kraju.

Meisnerju tudi poznavalci srednjeveške sakralne umetnosti očitajo nerazumevanje cerkvene opreme in pa miselnost 19. stoletja. Čeprav se slogovno močno razlikuje od starejših oken, novo delo Gerharda Richterja namreč dobro opravlja svoje delo. Svetloba, ki se zliva skozi okno, je namreč prav takšna 'božanska' svetloba, kakršno so si prizadevali ustvariti srednjeveški mojstri.