Na seji Nacionalnega sveta za kulturo je bil tokrat govor o pomanjkanju prostorov in institucij, ki bi širšemu občinstvu predstavljale sodobno umetnost. Vlogo muzeja moderne umetnosti prevzema Moderna galerija, ki je trenutno v obnovi, bolj vprašljiva pa sta muzej sodobne umetnosti in razstavišče, ki kljub dogovarjanjem še vedno nista našla primerne strehe nad glavo.

Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je povedala, da naj bi muzej sodobne umetnosti dobil prostore v stavbi Metelkove 22, ki je bila leta 1995 zaradi prostorske stiske dodeljena Moderni galeriji. A so tam predlagali, da bi bila moderna umetnost oziroma umetnost 20. stoletja predstavljena na Tomšičevi, muzej na Metelkovi pa bi bil posvečen sodobni umetnosti oziroma 21. stoletju. Vsebina hiše na Metelkovi še ni potrjena, vendar bi morali, preden jo začnejo obnavljati, to sporočiti svetu in začeti promovirati nov muzej. Kot je še dodala Zdenka Badovinac, v tujini gradijo muzeje veliki arhitekti, pri nas pa delamo prizidke, a upa, da bodo vseeno zanimivi.

"Cufanje za eno stavbo"
Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki meni, da je treba najti rešitev za tri bistvene težave: muzej umetnosti 20. stoletja, predstavitev stalne zbirke sodobne umetnosti in razstavišče za večje projekte, ne le likovne, ampak, denimo, tudi arheološke in druge. Ob vsem naštetem pa dvomi, da bi bilo vse tri mogoče rešiti le na eni lokaciji. Direktorica direktorata za umetnost Barbara Koželj je poudarila, da si vsi želijo novih razstavnih prostorov, ne glede na to, kako se bo novo razstavišče imenovalo, opozorila pa je, da je stroka tista, ki se mora v tem primeru poenotiti in zavzeti jasno stališče.

Da bi bilo treba uresničiti vse tri načrte, meni tudi član sveta Mitja Čander, saj je, kot je dejal, vse troje pomembno za razvoj likovne scene v Ljubljani. Ob tem je opozoril, da je že dolgo trajajoče "cufanje za eno bajto" pripeljalo le do tega, da je politika nastalo situacijo izkoristila za medsebojno sprtost na sceni.

Brez jasne vizije in finančne podlage
Član sveta Andrej Jemec je opozoril na problematiko predstavitve sodobne slovenske produkcije; pri čemer po njegovem mnenju obstaja možnost, da veliko slovenskih umetnikov odkrijemo šele posthumno. Član umetniške skupine Irwin Miran Mohar meni, da imamo močno umetniško produkcijo, a ta nima svojega priznanja. Miran Zupanič pa je razpravo sklenil z besedami, da ob posameznih temah na koncu vedno pridejo do ugotovitve, da pravzaprav nimamo kulturne politike, ki bi imela jasne vizije in finančne podlage.