Trienale se osredotoča na vezi med ustvarjalci in rokodelci oziroma tradicionalnimi industrijami v Evropi, predstavlja pa 60 umetnikov in oblikovalcev iz petnajstih držav. Za Katio Baudin, umetnostno zgodovinarko in kuratorko francosko-nemškega rodu, ki živi v Nemčiji ter je umetniški vodja in kuratorka trienala, predstavlja vodenje letošnje razstave številne izzive. Kot je povedala pred odprtjem, je bil njen cilj za trienale izbrati temo, "ki se neločljivo navezuje na lokalni kontekst, mejno geografsko lego Murske Sobote in njeno oscilacijsko identiteto madžarskega, jugoslovanskega in zdaj slovenskega mesta".

Razstava, ki jo spremlja katalog v slovenskem in angleškem jeziku, razkriva tradicionalne ekonomske značilnosti, od lončarskih vasi do vzpona in padca tekstilne industrije. V ospredju je lokalno prebivalstvo, ki je pogosto izolirano od večjih mest in manj seznanjeno z najsodobnejšim razvojem umetnosti, je povedala Baudinova.

Vsaka tri leta se v Murski Soboti odvije mednarodni umetniški dogodek. Od svojih začetkov leta 1973 (takrat še kot Jugoslovanski bienale) do preoblikovanja v trienale leta 1999 se je odvilo 16 razstav. Murskosoboški trienale je znan kot eden izmed dveh osrednjih dogodkov, posvečenih mali plastiki – drugi, morda bolj poznan »zahodnoevropski publiki«, se od leta 1980 odvija v Fellbachu, Nemčija. Slovenski trienale se odlikuje po izključno evropski naravnanosti, saj povezuje nekdanjo Vzhodno in Srednjo Evropo z Zahodno Evropo.