Monografija je 39. zvezek zbirke Katalogi in monografije, katere glavni in odgovorni urednik je Peter Turk in katero izdaja Narodni muzej Slovenije. Foto: Dolenjski muzej
Monografija je 39. zvezek zbirke Katalogi in monografije, katere glavni in odgovorni urednik je Peter Turk in katero izdaja Narodni muzej Slovenije. Foto: Dolenjski muzej
Bronasti certoški fibuli in železna sekira v grobu, 5. - 4. stoletje pr. n. št.
Monografija Dragana Božiča vsebuje tudi katalog z natančnim opisom najdb z območja Ljubljanske ceste in okrajnega glavarstva. Foto: Dolenjski muzej

Začetek knjige, ki govori o nekaterih prvih najdbah iz pozne železne dobe, se bere skoraj kot anali arheoloških najdb zadnjih let. Obakrat je najdbam botrovala gradnja ceste: "Septembra 1890 so začeli graditi nov odsek državne ceste od Novega mesta proti Bršljinu, ki je prej potekala po strmem klancu čez Kapiteljski hrib. Na Skabernetovi njivi tik za mestnim pokopališčem so naleteli na dotlej neznano plano žgano grobišče. /.../".

Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu. Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo, Študije o fibulah in o relativni kronologiji pozne latenske dobe prinaša tudi študije o nekaterih vrstah fibul iz mlajše železne dobe in razpravo o relativni kronologiji te dobe.

Relativna kronologija latenske dobe
Prav zadnje omenjeno poglavje, ki tematizira relativno kronologijo pozne latenske dobe v jugovzhodnih Alpah in severni Italiji, prinaša bistvene novosti in spoznanja. Avtor tako predlaga več novih datiranj, med drugim postavi ustanovitev italske naselbine na Štalenski gori (Magdalensberg) v prva tri desetletja 1. stoletja pr. n. št., s čimer zavrača teorijo Heima Dolenza in nekaterih drugih avstrijskih arheologij, ki predlagajo čas Oktavijanovega pohoda proti Sisciji in Japodom (35-33 pr. n. št.), in tudi teorijo Petra Gamperja, ki je izkopal Gurino nad Zimljsko dolino in ki ustanovitev naselbine na Štalenski gori datira v leti 15 in 16 pr. n. št.

Omeniti velja tudi pobudo Dragana Božiča glede preimenovanja poznolatensko-rimskega oziroma mlajšega železnodobno-rimskega grobišča, ki se je doslej pojavljalo pod imenom Beletov vrt. Božič predlaga poimenovanje Beletov vrt z okolico, saj ga sestavljajo trije glavni deli, Ljubljanska cesta, okrajno glavarstvo in Beletov vrt, ter dva manjša dela, hiša Vojska in Skabernetov vrt.

Ob predstavitvi knjige bodo odprli tudi razstavo, ki osvetljuje začetke arheoloških raziskav na Novomeškem. Jedro razstave so nekatera nova odkritja, do katerih je Božič prišel ob pregledu v Ljubljani shranjenega novomeškega arheološkega gradiva.

P. B.