Sprehod med kanadsko čugo bodo popestrile tudi misli o življenju, ki bodo vgravirane v tlakovana tla. Foto: www.labirint-umetnosti.si/
Sprehod med kanadsko čugo bodo popestrile tudi misli o življenju, ki bodo vgravirane v tlakovana tla. Foto: www.labirint-umetnosti.si/
Labirint umetnosti
Bolgarski umetnik Venelin Shurelov se je navezoval na tradicijo gradnje labirintov izpred 4000 let. Sprva so bili labirinti enosmerni, zvite poti, ki so vodile od izhodišča v središče. Samo bistvo labirintov je bilo v hoji, ki je sprehajalcu pomenila prihajanje k bistvu, k sebi. Foto: Labirint umetnosti
Knjige
Hoji, prihajanju k bistvu, je umetnik dodal še knjigo kot enega glavnih načinov razširjanja znanja in idej med ljudmi. V središču labirinta bo tako bralni otok s pestrim naborom knjig, ki ga bodo sooblikovali obiskovalci sprehajalci. Foto: MMC RTV SLO

Poseben park bo začel rasti po 17. novembru, ko bodo zasadili prva drevesa. Labirint na Fužinah, ki nastaja v produkciji zavoda Exodos, bo obsegal skoraj 300 dreves. Idejni avtor projekta je bolgarski umetnik Venelin Šurelov, ki pravi, da bo z Labirintom umetnosti nastal prostor za sociologizacijo in kontemplacijo, ki ne bo v središču mesta in bo dostopen vsem.
Projekt, sicer del projekta Ljubljane - svetovne prestolnice knjige, povezuje kulturo in naravo ter je ne nazadnje zamišljen kot pomemben prispevek k ohranjanju zelenih površin. Z njim pa se umetnost seli iz središča na obrobje mesta. Med petimi lokacijami, ki jih je za uresničitev projekta ponudila Mestna občina Ljubljana, so tudi s tem namenom izbrali prav Fužine. Podporo projektu pa sta ponudila tudi ministrstvo za zdravje in Psihiatrična klinika, saj bo park zasajen na zemljišču slednje.
Drevesa, ki bodo rasla tudi po tem, ko bo LSPK predala žezlo
Kar zadeva projekt Ljubljana – svetovna prestolnica kulture, je Labirint umetnosti del sklopa Knjiga in mesto. Po besedah načelnika oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroša Grilca gre za projekt, ki se ne bo končal s svetovno prestolnico knjige, ampak bo rasel naprej.
Park s knjižnico in mislimi na tlakovcih
Pod načrt za Labirint umetnosti se podpisuje biro Bruto, ki si je v obliki drevesa zamislil zasaditev 287 dreves, labirint pa bo obsegal tudi pokrit prostor s polnimi knjižnimi omarami. Knjige naj bi se menjavale, z njimi pa bodo lahko to 'knjižnico parka' obogatili tudi sami obiskovalci. Obiskovalce labirinta bodo med sprehajanjem spremljale in k razmisleku spodbujale misli o življenju, hoji, umetnosti, ki bodo vgravirane v tlakovce poti. Misli zbirajo prek družbene mreže Facebook, objavljene pa bodo tudi v knjigi o labirintu.
Park bodo polnile krošnje kanadske čuge (Tsuga canadensis), zimzelenega drevesa, ki veje poganja od tal in je kot takšno najprimernejše za zasaditev labirinta. Sicer so sprva razmišljali o eni od slovenskih zaščitenih drevesnih vrst, vendar je to drevo strupeno, zato so se odločili za drugo.
Zbiranje vseh sredtsev
Za uresničitev projekta bo potrebnih 130.000 evrov, sredstva pa so pridobili v okviru projekta LSPK, del jih je prispevalo ministrstvo za kulturo, delno pa gre za evropska sredstva. Ker sredstev še ni dovolj, želijo del denarja zbrati z akcijami, kot sta iskanje varuhov labirinta in prodaja majic s podobo drevesa. Po labirintu naj bi se prvič sprehodili 15. aprila 2011.