Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prvič so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika 8. februarja, z zakonom, sprejetim leta 1955, pa so jih poimenovali po Francetu Prešernu. Foto: MMC RTV SLO
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prvič so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika 8. februarja, z zakonom, sprejetim leta 1955, pa so jih poimenovali po Francetu Prešernu. Foto: MMC RTV SLO
Lani sta Prešenovo nagrado dobila Mateja Rebolj in Kostja Gatnik. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so bili: Barbara Cerar, Maja Delak, Miklavž Komelj, Aldo Kumar, Peter Musevski in Andrej Rozman - Roza. Foto: MMC RTV SLO

Čeprav je odločitev, ki jo je upravni odbor sprejel ob nastopu mandata leta 2008, da nagrajenci do podelitve 7. februarja ostanejo skriti, sprožila očitke, češ da njihovih imen ni mogoče zadržati v popolni tajnosti, se je upravni odbor namenil pri njej vztrajati. Imena namreč "pricurljajo" le v ožji krog, podelitev pa je zaradi do zadnjega skritih imen nagrajencev slovesnejša, je na novinarski konferenci poudaril predsednik odbora Jaroslav Skrušny. Ob tem je še dodal, da ostajajo podeljene nagrade enake kot v preteklih letih; da bodo torej podelili dve veliki nagradi in šest malih, od tega pa bo bo Skrušnyjevih besedah ena izmed Prešernovih nagrad šla na področje literature.

Na javni poziv za predlaganje kandidatov za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada je do 15. septembra, ko se je poziv iztekel, prispelo 88 predlogov, 11 predlogov pa so podali člani področnih komisij - za književnost, glasbo, likovno umetnost ter scenske umetnosti. Za veliko nagrado je bilo 45, za malo pa 54 predlogov, ker pa so bila nekatera imena predlagana večkrat, je bilo dejansko nominiranih 69 kandidatov, 27 za Prešernovo nagrado in 42 za nagrado Prešernovega sklada. Od tega jih je bilo 19 za književnost, 10 za glasbo, 19 za likovno umetnost in 21 za scenske umetnosti. Iz tega nabora so področne komisije napravile ožji izbor, iz katerega je upravni odbor nato izbral nagrajence.

Več komisij za širjenje obzorij
Procedura odločanja področnih komisij je bila letos nekoliko drugačna zaradi ugotovitve, da so nekatera področja, zlasti sodobnejše umetnosti, nekoliko zapostavljena in da je delitev zgolj na štiri komisije preozka. Zato bi veljalo razširiti članstvo v njih, kar se bo zgodilo v letošnjem letu, je napovedal Skrušny. Da pa bi že zdaj razširili možnost predlogov komisij, so podvojili njihovo število. Vsaka komisija je tako lahko predlagala po dva kandidata za Prešernovo nagrado in po šest kandidatov za nagrado Prešernovega sklada.

Finančna sredstva Prešernovega sklada za leto 2011 znašajo 168.618 evrov, denarna vsota za nagrade ostaja enaka: 21.000 evrov za veliko nagrado in 7.000 evrov za malo nagrado. Za proslavo je predvidenih 57.400 evrov.

Režija že poteka
Slavnostno podelitev nagrad bo režirala članica Slovenskega mladinskega gledališča Neda Rusjan Bric, ki ga je naslovila Umetnost za umetnika. S tem je po besedah Skrušnyja želela poudariti, da bo njena režijska zasnova poklon umetnikom, ki bodo prejeli nagrade. Nagrajencem pa bosta posvečena tudi razstava in tematski večer v galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, saj je upravni odbor že lani podpisal pismo o sodelovanju z Gorenjskim muzejem, v okviru katerega galerija deluje.