Namen razprave je bil priprava na srečanje s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, ki ga želi svet za kulturo povabiti na svojo prihodnjo sejo. Kot je uvodoma povedal predsednik sveta Miran Zupanič, sicer še iščejo termin, če se Pahor seje ne bo želel udeležiti, pa bo tudi neudeležba povedna. V tem primeru nameravajo pripravljena gradiva vključiti v program dela za prihodnje leto.

Kaj in kakšen je javni interes za kulturo
Prostor javnega se po besedah člana sveta Mitje Čandra v zadnjem času zelo problematizira, saj se marsikdaj postavlja pod vprašaj, kaj je javno - ali je to nekaj, kar je zgolj interesno, ali pa je to nekaj, pri čemer vsi kot posamezniki participiramo. Članici sveta Meti Hočevar se ob tem poraja vprašanje, ali sploh obstaja javni interes za kulturo. V zadnjem času je namreč politika tista, ki sprejema odločitve, za katerimi pa stoji kapital. Zupaniču pa se, kot je dejal, zastavlja vprašanje, ali so v našem okolju zagotovljeni pogoji za uspešno izvajanje javnega interesa in kje so razlogi, da se javni interes na področju kulture ne udejanja.

Ministrica za kulturo Majda Širca sicer meni, da javni interes na področju kulture vsekakor obstaja, a se prevečkrat meri skozi proračun. Ministrica za letošnje leto, pa tudi za leti 2011 in 2012, zavrača pomisleke članov sveta v povezavi s proračunom, saj je večji, kot je bil v letih, ko so bili časi sicer boljši, a kljub temu niso bili realizirani določeni projekti. Sicer pa si na ministrstvu prizadevajo, da bi v proračunu odpravili anomalije na posameznih področjih, tako so jih že na področju neinstitucionalne kulture, prihodnje leto pa nameravajo povečati sredstva za film.

O ukinjanju lektoratov slovenskega jezika
Na Čandrovo pobudo so člani sveta razpravljali tudi o nameravanem zmanjšanju sredstev za financiranje lektoratov slovenskega jezika v tujini. Poudarili so, da lektorji slovenščine v tujini poleg izobraževalne opravljajo tudi vlogo kulturnih atašejev, in oblikovali predloga sklepov, s katerima bodo pozvali ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, naj ne zniža sredstev za lektorate, vlado pa, da oblikuje celostno strategijo razvoja in delovanja mreže lektoratov slovenskega jezika.

Knjižnice brez članarine
Beseda je tekla tudi o možnostih in posledicah ukinitve članarin v 57 slovenskih splošnih knjižnicah, kot je zapisana v koalicijski pogodbi. Analizo stanja in možnosti ukinitve članarin sta predstavila sekretarka na ministrstvu za kulturo Tatjana Likar in Gorazd Vodeb z Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot je dejala Likarjeva, je analiza pokazala, da se stanje v posameznih slovenskih splošnih knjižnicah zelo razlikuje in da še niso ustvarjeni pogoji za brezplačno knjižnično dejavnost. Ukinitev članarin bi za knjižnice pomenila izpad dohodka, kar bi posledično pomenilo krčenje njihovih storitev, denimo nakupa gradiva.