Muzej Kalifornijske akademije znanosti je prva ustanova na svetu, ki pod eno streho združuje akvarij, planetarij, naravoslovni muzej in raziskovalno dejavnost. Če je italijanski arhitekt Renzo Piano pred nekaj leti navdušil kot načrtovalec muzeja Paula Kleeja, pri čemer je muzej zasnoval kot niz valov in objekt tako prilagodil igrivi Kleejevi umetnosti, pa je tudi tokrat zasnoval stavbo, katere podoba sledi njenemu programu. Prosojnost steklene baze ohranja vez med muzejskim programom in zunanjim okoljem naravnega parka Golden Gate; vpetost v naravo pa stopnjuje zelena streha s hribčki, v katere so vpeta okrogla okna.
Muzej ne sme biti temačni tempelj
Po poročanju časopisa Der Tagesspiegel je Piano povedal, da so bili naravoslovni muzeji tradicionalno "temačni templji," on pa je želel ustvariti ravno nasprotje tega; želel je zgraditi "prosojen kraj, kjer se človek dobro počuti in lahko vidi naravo". Očitno mu je uspelo. S stavbo, katere gradnja je veljala skoraj 340 milijonov evrov, so zadovoljni celo lokalni Indijanci, zgradba pa bo do konca leta tudi prejela nagrado LEED Platinum, nagrado za najbolj ekološko stavbo na svetu.
Povezovalni element celotnega muzeja je ravno streha. Naj se sliši še tako neverjetno, a na njej so zares posadili 1,7 milijona različnih rastlin, ki menda vse izvirajo iz tega okolja, tako da je muzej zares vpet v lokalni biotop. Poleg tega so v vsa strešna okna vgrajene energetsko aktivne celice, ki naj bi letno proizvedle vsaj desetino električne energije, ki jo bo porabil muzej. Te celice so vidne in so koncipirane tudi kot zanimiv ornament na steklenih površinah strehe.
Največji koralni greben v zaprtem prostoru
Muzej Kalifornijske akademije znanosti ni izjemen le zaradi Pianovega arhitekturnega koncepta. Izjemna je tudi njegova vsebina. Pod gričevnato streho se namreč skrivajo največji koralni greben v zaprtem prostoru na svet, pravi tropski deževni gozd, močvirnata pokrajina, že omenjena akvarij in planetarij ter razstave o podnebnih spremembah in ogroženih živalskih vrstah. "Ta muzej je zares pomembno orodje za naslednjo generacijo. Zemlja je krhka in potrebuje našo pomoč. Več se moramo naučiti o naravi, znati jo moramo ljubiti in jo ščititi," je ob odprtju dejal 71-letni Renzo Piano.
Polona Balantič