Vsi najdeni kovanci pripadajo istemu tipu - gre za kovance, pri katerih je na eni strani upodobljen cesar v vojaški opravi, na drugi pa križ. Foto: EPA
Vsi najdeni kovanci pripadajo istemu tipu - gre za kovance, pri katerih je na eni strani upodobljen cesar v vojaški opravi, na drugi pa križ. Foto: EPA
Bizantinski kovanci iz 7. stoletja
Arheologi so odkrili največji bizantinski zaklad na izraelskih tleh do zdaj. Edina najdba bizantinskih kovancev v Izraelu pred tokratnim odkritjem je obsegala le 5 novcev. Foto: EPA

Po poročanju izraelskega urada za arheološka izkopavanja in najdbe so arheologi odkrili 264 zlatnikov. Gre za največji in najpomembnejši zaklad iz obdobja, ko je bil današnji Izrael del bizantinskega imperija; natančneje, gre za zlatnike, ki naj bi jih izdelali pred okoli 1.300 leti. Najdba je del raziskovalne misije, ki se je začela pred dvema letoma in je do zdaj "obrodila" že izjemne najdbe ter močno dopolnila korpus znanja o zgodovini Jeruzalema. Prav v tem trenutku arheologi preiskujejo veliko in arhitekturno impresivno zgradbo, ki jo postavljajo v čas okoli 7. stoletja, torej na konec bizantinske ere in tik pred začetek obdobja vladavine Umajadov. Perzijci so namreč v Jeruzalem vdrli leta 614.

Cesar v vojaški opravi na eni in križ na drugi strani
Da bi si lažje predstavljali pomen tokratnega odkritja, navedimo besede dr. Dorona Ben-Amija in Yane Tschekhanovets, predstavnikov arheološke misije: "Kot primerjavo povejmo, da je edini zaklad zlatnikov iz bizantinske dobe, ki smo ga do zdaj odkrili v Jeruzalemu, obsegal le pet zlatnikov." Na zdaj odkritih kovancih je upodobljen cesar Heraklius (610-641), kovance pa naj bi izdelali na začetku njegove vladavine. Pomembno je, da vsi kovanci, ki so jih našli v t. i. Davidovem mestu v Jeruzalemu, pripadajo istemu tipu oblikovanja kovancev, za katerega je značilno, da je na zgornji strani kovanca upodobljen vladar v vojaški opravi, ki v desni roki drži križ, na hrbtni strani kovanca pa je upodobljen križ.

Kovanci, skriti v niši v zidu
Arheologi pa za zdaj še ne znajo odgovoriti na vprašanje, kako se je zaklad znašel na tem mestu. Ko so kovance odkrili, so ti preprosto ležali na tleh. Nobene posode, nobenih sledi mošnje ali česa podobnega ni bilo videti. Ben-Ami in Tschekhanovetsova pravita, da so bili kovanci najverjetneje skriti v niši stavbe, ki pa se je potem porušila, kovanci pa so končali na tleh oziroma zasuti z gradbenim gradivom. Ravno s to stavbo se trenutno ukvarjajo arheologi, vendar pa so raziskave še na začetni stopnji, tako da bomo na izsledke morali počakati do prihodnjega leta.

Polona Balantič