Vlada se ne strinja z očitki občin, da jim novi zakon o varstvu kulturne dediščine kot ustanoviteljicam muzejev in galerij nalaga tolikšna finančna bremena, da to ogroža njihov obstoj. Foto: MMC RTV SLO
Vlada se ne strinja z očitki občin, da jim novi zakon o varstvu kulturne dediščine kot ustanoviteljicam muzejev in galerij nalaga tolikšna finančna bremena, da to ogroža njihov obstoj. Foto: MMC RTV SLO
Titov most (1963)
Nova ureditev ustanovitvenih aktov Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Pokrajinskega arhiva Maribor zagotavlja zaposlenim predstavništvo v svetih teh ustanov. Foto: Pokrajinski arhiv Maribor

Vlada se je z razpravo o organizaciji in financiranju muzejev in galerij odzvala na pobudo Skupnosti občin Slovenije, ki je predlagala postopek za presojo tistih določb zakona o varstvu kulturne dediščine, ki uvajata nov model financiranja javnih zavodov. Zakon občine delegira v vlogo ustanoviteljic teh ustanov, s tem pa nanje prenaša tudi naloge v zvezi s financiranjem galerij in muzejev, čeprav so občine že pred sprejetjem zakona opozarjale, da nimajo sredstev za opravljanje teh novih nalog. Občine so tudi opozorile, da jim v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi ni bilo omogočeno sodelovanje pri pripravi zakonskega in izvršilnega predpisa.

Ne slabše, ampak nove možnosti občin
Na zadnji seji zavrnila očitke občin, ustanoviteljic muzejev in galerij. Občine tako niso bile izključene iz razprave o zakonu in nekatere občine so svoja mnenja tudi posredovale. Nadalje novi zakon in njihovih pravic kot samoupravnih lokalnih skupnosti, ki uresničujejo javni interes na področju kulture, občin ne ogroža, ampak jim celo daje nove možnosti. Občine oziroma občinske kulturne ustanove lahko namreč izvajajo tudi državne javne službe in tako presežejo položaj zgolj lokalnega muzeja in galerije, tako pa se tudi lahko kvalificirajo za sredstva v okviru različnih programov in projektov.

Upravljanje z arhivoma
Tema seje so bili tudi ustanovitveni akti Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Pokrajinskega arhiva Maribor. Z novo organizacijo svetov obeh ustanov je bila zagotovljena uglašenost z novelo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ta sestavo javnih zavodov v kulturi ureja tako, da svet sestavljajo tako predstavniki ustanovitelja kot tudi delavcev; slednji imajo pravico do najmanj četrtine in največ tretjine predstavnikov v svetu. Spremembe ustanovitvenih aktov so določile, da bosta v svetu Zgodovinskega arhiva Ljubljana sedela dva predstavnika ustanovitljev in en predstavnik delavcev, v svetu mariborske ustanove pa bodo sodelovali štirje predstavniki ustanoviteljev in en predstavnik delavcev.