Otto Schulte-Kellinghaus je nekoč sanjal o tem, da bo postal Andy Warhol Porenja, je pred kratkim poročal Der Spiegel. Zdaj v Kölnu v priporu čaka na sojenje; obtožen je organizirane prevare.

Schulte-Kellinghaus je namreč četrti aretirani osumljenec v enem od največjih škandalov v zvezi s ponarejanjem umetnin v povojni Nemčiji; v tem zaporu sedita zakonca Wolfgang in Helene Beltracchi (Helenina sestra Jeanette je bila novembra izpuščena proti varščini). Vsi štirje so obtoženi, da so od devetdesetih dalje prodali vsaj 44 ponarejenih umetnin, katerih avtorstvo so pripisovali umetnikom iz prve polovice stoletj, na primer Heinrichu Campendonku, Maxu Pechsteinu, Fernardu Légeru, Maxu Ernstu in drugim, lastništvo pa dedku osumljenih sester. Ta upokojenec naj bi, kot so menda kupcem razlagali osumljenci, slike kupil od slavnega posrednika Alfreda Flechtheima in jih nato v letih nacizma skrival v svoji gorski koči.

Ponaredki niso bili od muh: dela "Maxa Ernsta" so bila tako mojstrska, da jim je nasedel celo umetnostni zgodovinar (in strokovnjak za Ernstovo delo!) Werner Spies in jih sedem označil za izvirna.

Čeprav odvetnika Beltracchijev in Schulte-Kellinghausa še molčita, je primer na trgu z umetninami 20. stoletja, ki velja za izjemno donosen posel - nova, dragocena dela se pojavljajo redko, dosegajo pa visoke cene -, že dvignil ogromno prahu. Menda je čisto mogoče, da še komu, ki je bil vpleten v prodajo, ni bilo v interesu izvedeti čiste resnice.

Spiegel je pred kratkim razkril podatek, da je ponarejevalska skupinica aktivna že dalj časa, kot so mislili do zdaj - Beltracchi naj bi prve sumljive slike priskrbel že leta 1985, kar skupno vsoto ponarejenih slik zviša na 59.