Na simpoziju s podnaslovom Spreminjanje statusa razstave in kuratorja na področju sodobne umetnosti bo sodelovalo 12 predavateljev, vrhunskih poznavalcev in analitikov sodobne umetnosti in kuratorskih praks.

Tektonske spremembe, ki so opazne, je spodbudila ugotovitev, da so se na področju sodobne umetnosti in do neke mere umetnosti na splošno zgodile in se še dogajajo velike sistemske spremembe, ki jih ne obravnavamo in o njih (zlasti v lokalnem kontekstu) ne razmišljamo, ko se zgodijo, je o razlogih za organizacijo dogodka zapisala njegova programska vodja Beti Žerovc. (Tovrstne spremembe, op. n.) "tako rekoč jemljemo za samoumevne in smo prepričani, da so del nekakšnega 'naravnega toka dogodkov', kot da nimajo nobenega pomembnega vpliva na umetniško produkcijo itd. Med tovrstne pojave spada tudi spreminjanje statusa razstave – ki je nekakšen "privilegiran žanr" naše dobe – in kuratorja na področju sodobne umetnosti."

Kjer h koncipiranju razstav še donedavna njihov kustos ali organizator ni pristopal kot avtor – ali le v precej omejenem obsegu –, danes kurator v tem pogledu nastopa izrazito avtorsko, opozarja Žerovčeva. Na razstavah – večje, kot so, tem bolj – vzpostavlja komplicirane ikonografske programe, z že obstoječimi umetniškimi deli ali z deli, ki jih na prostor in temo preprosto naroči, pripoveduje svoje zgodbe in režira tematske celote.

Razstava: "samo" skupek umetnin ali umetniško delo kot celota?
Osrednja tema simpozija bo torej vprašanje, ali oziroma kako je razstava umetnost in kurator umetnik. Udeleženci bodo skušali odgovoriti tudi na zagonetko, ali je mogoče opredeliti, zakaj je neka razstava umetniško delo (ali ne). Če razstava postaja umetniško delo, se je potemtakem treba vprašati, katere so lastnosti in kakšna je struktura tega umetniškega dela.

S pretresanjem tematike bi na simpoziju tudi radi odgovorili, kaj opredeljuje kuratorja kot avtorja in kaj kot umetnika. Ali na razstavi gledamo in uživamo posamezna umetniška dela - ali pa morebiti vse bolj gledamo in premišljujemo o razstavi kot o celoti? Razmišljali bodo tudi o tem, ali naj se umetniška dela na razstavi zlijejo (tako kot se povežejo avtorske entitete v gledališki predstavi ali filmu) ali pa se, če razmišljamo transdisciplinarno, natančno to že dogaja?

Simpozij pripravlja Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; v avditoriju Moderne galerije bo potekal danes in v soboto med 10. in 15. uro ter med 18. uro in 19.30. Danes popoldne so na sporedu predavanja Philipa Ursprunga (Svet kot muzej: Harald Szeemann), Bogdana Ghia (Kurator ali producent? Razstava kot produkcija pomena "kurator" in "kurirati") ter okrogla miza, jutri pa bodo med pretresanimi temami med drugim predavanja Kurirati muzej kot kolektivno umetniško delo (Michael Fehr), Proti kuriranju – zgodovinski in sodobni razpad umetnosti (Kerstin Stakemeier) ter Deklaracija kuriranja!, kot jo bo ubesedila Mary Anne Staniszewski.