Okostji dveh vojakov habsburške vojske, ki je oblegala protestantsko mesto Stralsund, povedo arheologom marsikaj. Po odkritju imajo namreč lepšo predstavo tako o orožju, s katerim sta šla v boj, kot, na primer, o obuvalih, v katerih sta prehodila svoje zadnje korake. Foto: EPA
Okostji dveh vojakov habsburške vojske, ki je oblegala protestantsko mesto Stralsund, povedo arheologom marsikaj. Po odkritju imajo namreč lepšo predstavo tako o orožju, s katerim sta šla v boj, kot, na primer, o obuvalih, v katerih sta prehodila svoje zadnje korake. Foto: EPA
Stralsund, arheološke najdbe, okostja
Ob padlih vojakih se je ohranilo tudi orožje, kar je po besedah arheologov prava redkost, saj so meče pogosto pobrali in odnesli drugi vojaki. Foto: EPA
Masovno grobišče prav tako iz časa tridesetletne vojne so v bližini Stralsunda arheologi našli že maja letos.
Množično grobišče prav tako iz časa tridesetletne vojne so v bližini Stralsunda arheologi našli že maja letos. Foto: EPA

Odkritje, ki ponuja enega izmed drobnih kamenčkov v mozaiku verske vojne, ki naj bi po nekaterih ocenah pokosila polovico moške populacije nemških dežel, je izjemno predvsem zaradi orožja, najdenega ob vojakih. Arheologi so se razveselili šestih mečev, ravno toliko kopij z železnimi konicami in tudi treh mušket. Veselje nad najdbo je bilo toliko večje, ker so orožje običajno po smrti njihovih lastnikov hitro pograbili drugi vojaki.
Oba vojaka so verjetno pomendrali med osvajanjem pristaniškega mesta Stralsund, ki so ga branili najemniški vojaki leta 1628. Takrat je bilo za njimi že deset let vojskovanja, a vojna se še dvajset let ni končala. Na orožju so še vedno razvidne inicialke WN in ON, s pomočjo katerih so strokovnjaki določili, da sta vojaka služila v habsburški vojski pod poveljstvom generala Albrechta von Wallensteina.
Najdba, ki sijajno zajame dramatičnost vojne
Okostji so našli na drugi strani mestnega obzidja na mestu, ki se je nekoč uporabljal kot jarek, najdeno orožje pa namiguje, da so še štirje vojaki bežali za svoje življenje, ko so nasprotniki preplavili jarek. Padla vojaka še danes ležita tako, kot ko sta padla, na trebušni strani, še vedno z usnjenimi čevlji na nogah in ostanki oblačil ob telesu. "Gre za nekakšen trenutek bitke," pravi arheologinja Marlies Konze. "To odkritje veliko bolje pokaže dramatičnost tridesetletne vojne kot vsakršna razstava."

"Gre za senzacionalno odkritje,"
dodaja zgodovinar Heiko Schaefe, ki pravi, da si z najdbo lažje predstavljajo tipično vojaško opremo tistega časa. Arheologe še čaka odstranitev ostankov iz zemlje in s tem laboratorijske študije, ki bodo pokazale, od kod sta možakarja prihajala.
Hanzeatsko mesto, ki se ni pustilo streti
Ravno Stralsund je bilo eno izmed tistih mest, kjer so potekale najhujše bitke tridesetletne vojne. Na habsburškem dvoru nadvse cenjeni Wallenstein naj bi ambiciozno napovedal: "Tudi če bi bilo to mesto pritrjeno na nebo s sedmimi ključavnicami in verigami, bi ga še vedno strl." A njegove napovedi so bile prenagle, saj se je kmalu pokazalo, da je hanzeatsko mesto neosvojljivo. Sredi leta 1628 je bila po večtedenskem obleganju Wallensteinova vojska prisiljena k umiku. Ko je bil poraz neizbežen, so habsburški vojaki izpustili orožje in bežali, za dva med njimi pa je bil umik prepozen. Sovražniki so bili preblizu, njuni padli telesi pa so verjetno pomendrali pod nogami. Kot navajajo kasnejši viri, naj bi v bitki umrlo okoli 12.000 najemniških vojakov.

Stralsund, sicer pod Unescovo zaščito, že leta privablja številne turiste, saj se je kraj le malo spreminjal v stoletjih po neuspehu katoliških sil, da bi osvojile protestantsko mesto.