Picasso je v dvorcu, ki stoji v bližini mesteca Aix-en-Provence in ima še srednjeveške korenine, živel s svojo zadnjo ženo Jacqueline Rogue med letoma 1959 in 1961. Ko je umetnik kupil dvorec s stolpi iz 14. stoletja, je bil ta popolnoma prazen. "Napolnil ga bom s svojimi deli," je dejal prodajalcu notranje opreme in dal v dvorec prepeljati celotno zbirko svojo umetniških del; Matissovi deli Portret Marguerite in Tihožitje s pomarančami je obesil v jedilnico, kopalnico pa je okrasil s stensko slikarijo, na kateri je upodobil muzicirajočega Favna.

Matissova slika danes ne krasi več jedilnice, je pa v spalnici še vedno mogoče videti posteljo, katere zgornji del je umetnik zasnoval sam. Sicer pa bodo obiskovalci, ki bodo dvorec lahko videli v poletnih mesecih od junija do septembra, videli le jedilnico, spalnico, kopalnico in atelje. A prav ti prostori veljajo za najbolj zanimive v precej skromno opremljenem gradu, poleg tega pa bo na ogled tudi zadnje počivališče v Španiji rojenega umetnika in njegove zadnje ljubezni Jacqueline.

Edini pravi Cézannov original
Par je Vauvenargues zapustil leta 1965, ker se je Jacqueline grad oz. dvorec zdel preveč prepišen, novo domovanje pa sta si ustvarila v vili na robu mesta Mougins v bližini Azurne obale. Kljub temu pa je bila Picassova želja, da ga pokopljejo prav na vrtu posestva, ki sta ga zapustila in naj bi ga slikar kupil le zato, ker leži v bližini pobočij gore Sainte-Victoire, ki je bila priljubljen Cézannov motiv (narisal jo je več kot 30-krat). Ob nakupu je Picasso svojemu trgovcu z umetninami dejal, da si je pravkar kupil Cézannovo goro, in ko ga je ta vprašal katero, mu je odvrnil: "Original." Poleg tega pa naj bi nakupu botrovalo tudi dejstvo, da je Picasso hotel zapustiti Cannes, ki je postal razvpita turistična atrakcija, sam pa si je želel mirno in delovno stimulativno okolje.

Med bivanjem v dvorcu je Picasso vedno znova upodabljal Jacqueline v temnejših oker, zelenih, rdečih in črnih barvah. Poleg tega je naslikal tudi več serij, posvečenih impresionistom, med njimi tudi slavnemu delu Eduarda Maneta Zajtrk v travi.

Samevanje zaradi sporov dedičev
Po slikarjevi smrti leta 1973 je bil dvorec prepuščen nesoglasjem dedičev. Žena Jacqueline, ki je javno naslavljala Picassa kot boga, je zapadla v depresijo, ki se je stopnjevala v prekomerno vdajanje alkoholni omami in zapiranje v temačne sobane, kjer se je pogovarjala s fotografijami svojega pokojnega moža. Leta 1986, 13 let po Picassovi smrti, pa se je ustrelila. Pokopali so jo ob slikarju.

Picasso za seboj ni zapustil oporoke, kar je med njegovimi dediči sprožilo mnogo prepirov, v končni fazi pa je dvorec podedovala Jacquelinina hči iz prejšnjega zakona Catherine Hutin, ki se je strinjala s tem, da se dvorec odpre za javnost, v njegovo obnovo pa je vložila 5 milijonov evrov. Hkrati z odprtjem dvorca pa so pripravili tudi razstavo Picasso-Cézanne, le Soleil en Face (Sonce v obraz) v muzeju Granet, ki stoji v bližnjem mestecu Aix-en-Provence.

Lejla Švabić