Med šestimi zares visokimi stavbami, ki naj bi zrasle na obrobju Pariza, največ pozornosti vzbuja načrt švicarskega studia Herzog & de Meuron, ki predvideva stolpnico v obliki piramide. Foto: EPA
Med šestimi zares visokimi stavbami, ki naj bi zrasle na obrobju Pariza, največ pozornosti vzbuja načrt švicarskega studia Herzog & de Meuron, ki predvideva stolpnico v obliki piramide. Foto: EPA
Eugène Beaudouin, Urbain Cassan in Louis Hoym de Marien: Tour Montparnasse
Parižani preprosto ne marajo stolpnic. Med letoma 1969 in 1972 zgrajeni 210 metrov visoki stolp Montparnasse še danes zaničevalno imenujejo črna vdova.
Urbanistični načrt Pariza barona Haussmanna
Številni urbanisti menijo, da je načrt barona Haussmanna, s katerim je v drugi polovici 19. stoletja popolnoma prenovil Pariz, najpopolnejši urbanistični načrt na svetu.

Pariški župan in njegov mestni svet sta namreč podpisala odlok, s katerim odpravljata prepoved visokoraslih stavb v Parizu. Kot pravi Anne Hidalgo, namestnica župana, se Pariz končno premika v času, in oblast upa, da tudi med Parižani, katerih 63 odstotkov še vedno nasprotuje nebotičnikom v mestu, višina ne bo več tabu. Mestna oblast meni, da se bo samo z vnosom nekaj zares visokih objektov Pariz mogel kosati z drugimi evropskimi prestolnicami, kot so Berlin, London in Barcelona, ki francosko prestolnico v zadnjih letih prehitevajo v razvoju.

Šest stolpnic s piramido na čelu
Ta čas se tako govori o kar šestih 200 ali več metrov visokih objektih, ki naj bi zrasli na obrobju Pariza. Največ pozornosti in pomislekov vzbuja načrt švicarskega arhitekturnega tandema Herzog & de Meuron. Arhitekta, ki sta načrtovala tudi pekinški olimpijski stadion Ptičje gnezdo in londonsko galerijo Tate Modern, sta si zamislila piramidni nebotičnik, ki naj bi ga zgradili ob 'mestnih vratih' Porte de Versailles. Po zaj aktualnih načrtih naj bi stavba segala do 180 metrov višine, vendar pa Švicarja lobirata, da bi se smela povzpeti do 211 metrov in tako prerasti stolp Montparnasse, 210 metrov visoki nebotičnik, ki ga Parižani imenujejo črna vdova in ga tudi skoraj 40 let po gradnji odkrito sovražijo.

Švicarja seveda svoj načrt predstavljata kot kar najbolj benigen. Stolpnica zaradi svoje piramidalne oblike ne bo osenčevala bližnjih ulic, poleg tega pa bodo vetrnice in podobne naprave na njej proizvajale še preveč energije. Torej, Parizu ta stolpnica nikakor ne more škodovati. Dokončana naj bi sicer bila do leta 2012 in naj bi, kot je za The Times povedal Jacques Herzog, postala pravo vertikalno mesto in s tem tudi velika znamenitost Pariza.

Tudi Sarkozy hrepeni po višini
Nebotičniki so očitno strast politikov. Tudi predsednik Sarkozy navija zanje; še posebej za tri kar 300 metrov visoke stolpnice, ki naj bi zrasle v poslovnem predelu v zahodnem Parizu. Proti stolpnicam v poslovnem predelu Parižani nimajo toliko pripomb, kot bodo imeli proti več okoli 50 metrov visokim stanovanjskim poslopjem, ki naj bi jih vnesli v samo središče mesta, za katerega Herzog pravi, da je v urbanističnem pogledu verjetno najpopolnejše mesto na svetu.

Parižani se s to oznako strinjajo in si zato tudi strastno želijo, da ne bi kdo zmotil izjemne urbane krajine, ki jo je v veliki prenovi Pariza v drugi polovici 19. stoletja zasnoval baron Georges Eugene Haussmann, za katerega je sicer treba pripomniti, da je bil predvsem velik špekulant z zazidljivimi površinami in nepremičninami in da ga nikakor ni vodila predvsem misel na to, kako bi Parižanom priskrbel čim lepše mesto. Vendar jim ga vseeno je in prav zato bi Parižani z njihovo oblastjo na čelu najbolje storili, če bi čez nebotičnike vsaj v središču mesta naredili križ in tako dokazali, da je njihovo mesto imenitno prav zato, ker se mu ni treba za plehki prestiž bojevati z gradnjo stolpnic.