Na Nizozemskem, kamor je Ana z družino prišla leta 1933 - judovska družina je že kmalu, potem ko so v Nemčiji vedno večji politični vpliv začeli dobivati nacionalsocialisti, začutila 'nevarno' okolje in se raje preselila v Amsterdam - so ob 80-letnici Ane Frank pripravili številne dogodke. Med njimi je tudi razstava v nekdanjem koncentracijskem taborišču Westerbork na severovzhodu Nizozemske, ki sledi kratkemu Aninemu življenju.

Iz taborišča v taborišče
Ana Frank se je med drugo svetovno vojno z družino dve leti skrivala pred nacisti na podstrešju hiše v središču Amsterdama. 4. avgusta 1944 zjutraj je v skrivališče vdrla nemška vranostna policija (Grüne Polizei), ki je od nikdar identificiranega neznanca dobila namig, da se tam skrivajo Judje. Frankovi, van Pelsovi in Fritz Pfeffer, ki so se prav tako skrivali na podstrešju, so bili sprva odpeljani v prostore gestapa, kjer so med zasliševanji in preiskavami preživeli noč. Naslednji dan so jih nato prepeljali v pripor Weteringschans, čez dva dni pa so se bili že transportirani v Westerbork, ki je bil v tistem času tranzitno taborišče; v tem času ga je prečkalo več kot 100.000 Judov, vsi pa so bili obravnavni kot kriminalci in poslani na prisilno delo.

3. septembra je bila iz Westerbork v Auschwitz poslana zadnja skupina; ko so po treh dneh poti prispeli, so jetnike ločili, večino žensk in otrok, mlajših od 15 let, pa so poslali v plinske celice. Ana je 15 let dopolnila malo manj kot tri mesece prej in tako za las ušla usmrtitvi. V Auschwitzu so Ano, njeno sestro Margot in mamo kajpada pričakale nečloveške razmere, kar se je dekletoma hitro poznalo na zdravju, napadla ju je epidemija garij. Poslani sta bili v bolnišnico, ki pa je bila pravzaprav le temen prostor, poln podgan in miši.

28. oktobra so nato iz Auswitza v Bergen-Belsen prepeljali skupino žensk, med njimi tudi Ano, Margot in Augusto van Pels, Edith Frank pa je ostala v prvotnem taborišču, kjer so jo izstradali do smrti. Marca 1945 je v Bergen-Belsenu izbruhnila epidemija tifusa, ki se ga je nalezla tudi Ana Frnak. Po nekaterih navedbah naj bi umrla le nekaj dni pred 15. aprilom 1945, ko so taborišče osvobodile britanske čete, toda natančen datum njene smrti ni znan.

Prvi Anin poljub
Na omenjeni razstavi pa se ne bodo posvetili le zadnjim Aninim korakom, temveč bodo predstavili tudi bolj vesele trenutke njenega življenja, na primer njen prvi poljub. Tega je doživela s Petrom van Pelsem, vendar pa je Anina zagledanost vanj, potem ko jo je neprestano nadlegoval z vprašanji, ali so njena čustvo do njega resnična, in ko se do nje obnašal precej pokroviteljsko in ljubosumno, minila. Na razstav bo na ogled tudi razglednica, na kateri je Peter van Pels pisal o Ani.

L. Š.