Muzej, ki so ga odprli v manjšem kraju Hamaroey, pa je buril duhove, še preden so se sploh lotili njegove gradnje. Že pogovori o takih poklonih za velikega norveškega literata so sprožili številne polemike, saj Hamsuna spremlja črni madež simpatiziranja s Hitlerjevim nacističnim režimom.

Podarjena Nobelova nagrada
Hamsunu, ki se je rodil 4. avgusta 1859, s pravim imenom Knut Pedersen, je veliki literarni prodor uspel leta 1890 z modernističnim, delno avtobiografskim romanom Lakota o mladem Norvežanu, ki se je zaradi lakote podal v Ameriko. Pisatelja pa zaradi njegovega odkritega germanofilstva - že med 1. svetovno vojno se je zavzel za Nemčijo, v 2. svetovni vojni pa je tudi zaradi odpora do anglo-ameriške civilizacije podprl Vidkuna Quislinga in naciste - tudi na Norveškem omenjajo bolj kot ne zadržano.

Ko je leta 1920 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado v znak občudovanja tretjega rajha je nagrado poslal Josephu Goebbelsu, že skoraj gluh pa se je tudi osebno srečal z Adolfom Hitlerjem; znano je, da se je na tem srečanju Hamsun pritoževal predvsem nad roparskimi pohodi nacistov po Norveški. Pisatelj je bil ob koncu vojne zaprt in obtožen, a zaradi starosti je plačal le visoko kazen. Leta 1952 je umrl v revščini in osami.

Začetnik modernizma
V svojih delih se je zavzemal za svobodo samozavestnega posameznika in prvinsko življenje z naravo in odklanjal po njegovem mnenju pomehkuženo meščansko zahodno družbo ter njeno moralo. Zaradi njegovega vztrajanja, da se mora literatura prvenstveno ukvarjati z notranjim svetom ljudi, torej z dušo in intelektom, so ga imenovali tudi oče moderne literature. Med Hamsunova najpomembnejša dela sodijo Skrivnost, Lakota, Ženske pri vodnjaku, Blagoslov zemlji in Potepuhi.

Kar nekaj let je moralo miniti, preden so Knuta Hamsuna znova začeli presojati predvsem po njegovem književnem delu in ga zato tudi občudovati. Državni vrh Norveške je julija v sporočilu za javnost posebej poudaril, da Hamsunova naklonjenost Hitlerjevemu režimu vsekakor ostaja v zgodovinskem spominu, kljub temu pa je nesporna visoka kakovost njegovega literarnega opusa. Potem ko so Hamsuna slavili kot narodnega heroja, se je odnos javnosti do njega spremenil po koncu vojne.

Po dolgih letih pridružen drugim
Svojo znamko so si do zdaj prislužili vsi norveški nobelovci, po 89 letih jo je zdaj dobil tudi Hamsun. Bolj kot znamka je kritike Hamsunove ideološke opredelitve med 2. svetovno vojno vznemirila gradnja muzeja v obliki spominskega centra, ki ga je v kraju Knutovega otroštva v torek odprla norveška princesa Mette-Marit.