Koprski občinski svet je s 26 glasovi za in enim proti namreč dal soglasje k sklepu koordinacije županov teh štirih občin, za vključitev lastnega imena slovenska Istra v pravopis. Prav koprska občina je sprožila postopek standardizacije poimenovanja tega prostora.

Primorje, Koprsko, Istra, Obala ...
V zadnjih desetletjih se je namreč zanj uporabljalo več imen, in sicer Slovensko primorje, Primorje, Koprsko primorje, Koprsko, Slovenska Istra, slovenska Istra, Istra, Slovenska obala, slovenska Obala ter Obala.

Iz študije oziroma elaborata, ki je bil podlaga za sklep koordinacije županov, izhaja, da si je geografska stroka danes bolj kot ne enotna v podpori poimenovanja slovenska Istra. Poimenovanja za to območje se danes razlikujejo najbolj glede na kraj bivanja, generacijsko pripadnost in družbeno področje rabe, je pokazala analiza različnih kontekstov.

Ime z najdaljšo tradicijo in zadostno vsebino
Na določenih družbenih področjih pa je razvidna potreba po uradnem poimenovanju območja, ki mora biti natančno opredeljeno. Pri tem se na osnovi analiz kaže ime Istra ali slovenska Istra kot ime z najdaljšo tradicijo in ime, ki tudi danes nosi dovolj vsebine, da se prebivalci s tako poimenovanim območjem poistovetijo, tudi ko se imenujejo kot prebivalci tega območja.

Pri tehtanju med poimenovanjema Istra in slovenska Istra je prevladalo mnenje, da je kljub nihanju v rabi tako enega ali drugega poimenovanja očitnejša potreba po natančni opredelitvi območja in poimenovanju območja z lastnim imenom. V teh primerih ni dovolj ime Istra – saj se nanaša na celoten polotok ali se je vsaj v preteklosti nanašalo na hrvaški del Istre – pač pa se tukaj dokaj dosledno pojavlja ime slovenska Istra.

Potrjena tudi Istrska kulturna strategija P.I.K.A.
Koprski svetniki pa so brez glasu proti potrdili še Istrsko kulturno strategijo P.I.K.A. za obdobje med letoma 2021 in 2030. Gre za prvo skupno kulturno strategijo štirih istrskih občin, ki je začela nastajati v sklopu prijave za Evropsko prestolnico kulture 2025. Ta naziv bo čez tri leta nosilo somestje Nove Gorice in Gorice.

Sorodna novica Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico

Namen strategije je postaviti kulturo v središče razvoja, njeni strateški cilji pa so ustvariti prostor mreženja in sodelovanja, povečati dostopnost kulture, krepiti zmogljivost in spodbujati kakovost kulture, nadgrajevati regionalne in mednarodne povezave ter vzpostaviti in izvajati trajnostni razvoj.

Nadalje strategija predvideva še specifične izvedbene načrte za dvo- oziroma triletna obdobja. Med konkretnimi ukrepi pa med drugim navaja skupno posvetovalno telo istrskih občin za področje kulture, skupni napovednik kulturnega programa in skupno promocijo in nadgradnjo Kocjančičeve nagrade. Tudi za dogodke, kot so Ex-tempore Piran, Primorski poletni festival, simpozij Forma viva in festival Kino Otok, je v kulturni strategiji P.I.K.A. predvidena nadgradnja.