Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko se bodo v kulturi z dokumentoma v prihodnjem desetletju izboljšali delovni pogoji, vključno z bojem proti prekarnosti. Ukrepi vključujejo izboljšanje razmer samozaposlenih v kulturi, v nevladnem sektorju in javnih zavodih.

"Novost tega nacionalnega programa so prečne politike, med njimi so ključne krepitev pogojev dela, dostopnost, internacionalizacija in zeleni prehod," je ob predstavitvi dokumenta dejala Vrečko. Kot še pravi, so vključeni tudi ukrepi protipoplavne sanacije, kjer so predvideli izgradnjo regijskih depojev in zaščite kulturnih spomenikov.

Kulturno politiko bosta med drugim usmerjala k ukrepom za široko dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce ne glede na njihov ekonomski položaj ali kraj bivanja, povezovanje akterjev v celovit kulturni ekosistem ter spodbujanje dialoga z deležniki. Strateško se dokumenta naslanjata na medsektorske povezave za gradnjo odpornejšega in prebojnega sektorja. Oba dokumenta kulturo razumeta kot javno dobro in jo postavljata v središče solidarne in trajnostne družbe, je na predstavitvi še dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Po besedah ministrice gre za uresničevanje zaveze, ki so jih dali ob nastopu mandata – da se bodo vključujoče in celostno lotili pregleda, kaj je bilo storjenega na področju kulture, ter oblikovali strateški in realističen načrt za kulturo in akcijski načrt. V ta namen so pripravili 12 javnih posvetov po vsej Sloveniji, na katerih je sodelovalo približno 700 samozaposlenih in drugih delavcev v kulturi, ljubiteljskih ustvarjalcev, županov in predstavnikov javnih zavodov, nevladnih organizacij, občin, regijskih razvojnih agencij in drugih, k sodelovanju so povabili tudi občinstvo. Na spletni strani ministrstva so odprli tudi obrazec, kjer so prejeli 808 predlogov, pobud in komentarjev.

Vizija kulture do leta 2050
Novi nacionalni program prinaša vizijo kulture do leta 2050 in jo želi s trajnostnimi medsektorskimi povezavami umestiti med resorje, ki so ključni za razvoj solidarne, socialno pravične, ustvarjalne, vključujoče in trajnostne družbe. Kultura lahko svoje poslanstvo udejanja le, če so znotraj sektorja zagotovljeni ustrezni pogoji za profesionalno delo za delavce v kulturi in za široko dostopno udejstvovanje prebivalstva znotraj ljubiteljske kulture, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

Resolucija temeljne strateške cilje, ki usmerjajo oblikovanje ukrepov in dolgoročno tudi kulturno politiko, umešča v tri stebre: Kultura za povezano družbo, Kultura kot javno dobro in Kultura za trajnostno prihodnost. Novost so prečne politike, med njimi krepitev pogojev dela, dostopnost, internacionalizacija in zeleni prehod.

Akcijski načrt vsebuje 75 konkretnih ukrepov in seznam 43 prebojnih naložb. Uvajajo se številne novosti: od priprave pilotnih razpisov za povezovanje kulture in zdravja, decentralizacijo, spodbujanje zelenega prehoda, kulturno-umetnostno vzgojo in profesionalni razvoj samostojnih novinarjev. Vključeni so tudi ukrepi protipoplavne sanacije, med drugim izgradnja regijskih depojev in zaščita kulturnih spomenikov. Vrsta ukrepov se ukvarja z izboljšanjem pogojev dela, tako med samozaposlenimi v kulturi in v nevladnem sektorju kot tudi v javnih zavodih.

Vrečko: Prejšnji NPK je bil sprejet brez široke javne razprave in na hitro
Na novinarsko vprašanje, kakšne so razlike med njihovim predlogom resolucije o NPK-ju in NPK-ju, ki ga je sprejela prejšnja vlada, je ministrica pojasnila, da je, če nič drugega, prejšnji NPK neuresničljiv z vidika poplav. Poleg tega je bil sprejet brez široke javne razprave in na hitro, akcijski načrt pa sploh ni bil narejen. Sami so, dodaja, pripravili dokument, ki vsebuje jasno in realno opredeljene korake.

Predloga resolucije o NPK-ju 2024–2031 in akcijskega načrt 2024–2027 sta objavljena na portalu eUprava.