Od cest, viaduktov, stadionov, bazenov, pa vse do muzejev, gledališč, nakupovalnih centrov in parkirnih hiš. Težko najdemo tip stavbe, nad katerim Italijani v zadnjega pol stoletja ne bi obupali sredi gradnje. Kot poroča Independent, je v Italiji trenutno 360 nedokončanih stavb, od katerih jih kar 160 leži na Siciliji. Tisti, ki je že imel priložnost obiskati ta otok, je gotovo naletel na katerega izmed že leta zaraščenih nedokončanih objektov, ki pa jih ne manjka v sicilijanskem mestu Giarre. Tam so si zamislili prav poseben festival, imenovan Incompiuto - Nedovršen. Z njim želijo ponovno oživeti ruševine in jih z najrazličnejšimi kulturnimi dogodki postaviti v nov kontekst. "Predstavljajte si monumentalne sodobne ruševine," vabijo organizatorji festivala. "Predstavljajte si sebe, obdane z naravo, ki si prisvaja prostor sodobnega človeka ..."

V ambientu s figami in drugim drevjem ter z grmičevjem zaraščenimi arhitekturami so si zamislili srečanja, oglede, koncerte, preformesne, delavnice in še kaj. Idejo 'nedovršenega parka' pa bodo predstavili tudi na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Giarre je eno tistih mest, kjer je koncentracija takšnih ruševin posebej visoka. V tem vzhodnosicilijanskem mestu, ki se lahko pohvali z baročno arhitekturo iz časa po znamenitem potresu leta 1693, tu so muzeji, aristokratske palače, a hkrati sodobne polomije, katerih neslavni konec je napovedal že sam namen gradnje. V Giarru najdemo na primer nedokončan stadion za polo, katerega gradnja se je ustavila, ker so se arhitekti zmotili v izračunih in je prestrmo zasnovan. A vprašanje se porodi že na samem začetku. Zakaj bi v mestu z 27.000 prebivalci graditi stadion za 20.000 ljudi za šport, za katerega se Italijani v bistvu sploh ne zmenijo. V mestu najdemo med drugim tudi opuščen bazen in odprto gledališče.
Ena izmed idejnih vodij projekta Claudia D'Aita, ki je tudi odraščala med temi nedokončanimi kompleksi, pravi, da so vse te stavbe začeli graditi v cvetočih letih med 1975 in 1995. To so bili časi, ko so zasebna gradbena podjetja pritiskala na lokalne oblasti in državo ter pomembno vplivale na razne določitve, pojasnjuje. Stavbe so namerno pustili nedokončane, saj so se tako lahko gradbeniki nenehno vračali nazaj, jih popravljali, končevali, ob tem pa pridno zaračunavali delo. Po njenih besedah je bilo merilo za politikov uspeh njegova sposobnost zagotoviti mestu arhitekturne podvige. "In če mu je to uspelo, in s tem zagotovitev denarja, zaposlitev in prestiža, se nihče ni spraševal in preverjal, ali mesto dejansko potrebuje takšne stavbe oziroma ali si lahko privošči gromozansko gledališče, stadion za polo in olimpijski bazen."
Za mlado generacijo so te ruševine simbol neuspeha in tudi to je razlog, da so se določili za Festival nedovršenega. Ta bo v Giarru dosegel vrhunec z odstranitvijo betonskega stebra, ki ga bodo nato konec meseca razstavili v Benetkah.