Oglas
Predlog novele zakona o varstvu kulturne dediščine je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, osnovno poslanstvo trenutno veljavnega zakona pa predlog ruši s predpostavko, da je mogoče pridobiti lastništvo nad arheološkimi najdbami, ne glede na to, od kod izhajajo. Iskanje in zbiranje arheoloških najdb naj bi postalo na nek način legalno, zato tudi država ne bi več mogla celovito ohranjati slovenske kulturne dediščine, saj bi zasebni lastniki arheoloških ostankov te lahko tudi prodajali. Z vladnega urada za komuniciranje so tako sporočili, da predlog novele izhaja iz napačnega razumevanja kulturne dediščine, saj daje prednost zasebnemu interesu nad javnim.
Kontinuiteta zakonodaje od leta 1945Predlagana rešitev ni v nasprotju le z aktualno zakonodajo, ampak z dolgo tradicijo varovanja arheoloških ostalin. Vse od leta 1945 je namreč veljalo, da so vse arheološke najdbe lastnina države, protipravni posegi v arheološke ostaline, posebej v odkrivanje in odnašanje arheoloških najdb, pa sankcionirani. Naključni najditelji so tudi obvezani, najdbo prijaviti in oddati pooblaščeni ustanovi. Pomemben poudarek zakona je tudi ohranjanje celovitosti najdb in ohranjanje najdb - če je to le mogoče - in situ. Le tako je namreč mogoče zagotoviti čim bolj nazorno predstavitev življenja in kulture naših prednikov, s katerima se imajo pravico seznanjati vsi.
Kljub kontinuiteti s prejšnjimi zakoni aktualni zakon uvaja določene novosti, ki so posledica nove politične realnosti, to je članstva Slovenije v EU-ju. Zaradi odprave carinskega in policijskega nadzora na več kot polovici državne meje so bili sprejeti strožji ukrepi na področju evidentiranja prometa in hranjenja nacionalnega bogastva znotraj državnega ozemlja.
C. R.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje