Oglas
Mestni grad, domovanje pruske vladarske dinastije Hohenzollerjev, so po drugi svetovni vojni kot simbol absolutistične oblasti porušili na ukaz tedanjega predsednika centralnega komiteja komunistične partije Nemške demokratične republike Walterja Ulbrichta. Kmalu po združitvi obeh Nemčij so se pojavile ideje o obnovi gradu, nato pa so se dolga leta dogovarjali o tem, kakšna podoba in kakšna uporabnost naj bi bili namenjeni gradu. Zdaj je vse odločeno; grad bodo obnovili po načrtih italijanskega arhitekta Franca Stelle, v njem pa bodo svoj dom dobile neevropske zbirke berlinskih muzejev inr del arhivov Humboldtove univerze ter Deželne knjižnice.
Protestantski barok Andreasa SchlüterjaPredsednik mednarodne žirije, ki je presojala arhitekturne predloge, Vittorio Lampugnani, je Stellovo zamisel opisal kot "zelo lep, zelo močan in zelo pogumen koncept". Nova palača naj tako nikakor ne bi bila zgolj kompromis med starim gradom in zahtevo po prilagoditvi stavbe zahtevam današnjega časa, ampak naj bi bila zelo avtorska rešitev, ki pa vendar nadaljuje zgodovinsko tradicijo, v kateri je bil zgrajen prvoten grad. Tega so od leta 1699 gradili po načrtu arhitekta Andreasa Schlüterja, ki je z gradom ustvaril najpomembnejšo posvetno stavbo protestantskega baroka.
Novi grad bo oblikovno skoraj popolnoma sledil Schlüterjevi palači. Že leta 2002 je bilo namreč sklenjeno, da se grad obnovi v celoti, svoboda je bila arhitektom dopuščena le pri načrtovanju vzhodne strani. Za sodelovanje na natečaju se je kvalificiralo 30 arhitekturnih pisarn, katerih dela so poleg že omenjenega Lampugnanija presojali še nemški zvezni minister za gradnjo Wolfgang Tiefensee, minister za kulturo Bernd Neumann ter arhitekti David Chipperfield, Hans-Günter Merz in Gesine Weinmiller.
Klasično-moderni racionalist
65-letni Franco Stella velja za specialista za stavbe, ki jih je potrebno vključiti v zgodovinsko okolje, njegov največji do zdaj realizirani projekt pa je sejemska hala v Padovi. Stella se je razglasil za klasično-modernega racionalista, v svojih karieri pa je med drugim sodeloval tudi z znamenitim Aldom Rossijem, velikim kritikom modernistične dogme: "Oblika sledi funkciji," in zagovornikom organskega razvoja zgodovinskega evropskega mesta. Podobno organski pristop je po svojih besedah pri projektu obnove berlinskega gradu izbral tudi Stella.
Po poročanju časopisa Berliner Morgenpost mu ni šlo za vnovično postavitev istega gradu, pač pa za obnovo gradu v smislu nadaljevanja oziroma nadaljne izgradnje obstoječe urbanistično-arhitekturnega položaja. Kot je bilo pričakovati, se je načrt že znašel pod udarcem kritik. Govori se o tem, da so Stella na Muzejski otok zanesel italijanski manierizem namesto pruskega baroka. Vendar pa so nekateri v Stellovem načrtu odkrili tudi kvalitete. Največ pohval je deležno dvorišče, ki bo povezovalo Lustgarten pred starim muzejem in katedralo z gradom in ki naj bi spominjal na dvorišče, ki ga obdaja muzej Uffizi v Firencah.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje