Umetnico in oblikovalko Zeynep Fadillioglu so do zdaj poznali predvsem kot oblikovalko prestižnih restavracij, mondenih klubov in stanovanj petičnih Carigrajčanov, tokrat pa skupaj z arhitektom Husrevom Taylo, ki ima za seboj že več projektov načrtovanja sakralnih objektov, ustvarja novo carigrajsko mošejo v predelu Uskudar. Presenetljivo je tudi to, da so k načrtovanju mošeje Sakirin pripustili žensko, ki javno razglaša, da se vidi kot "proizvod turške sekularne republike, ustanovljene leta 1923, ki je ženskam in moškim podelila enake pravice", poleg tega pa turška javnost Fadillioglujevo pozna tudi kot tisto modno oblečeno blondinko, ki ne manjka na nobeni zabavi turškega jet-seta.
Vendar pa nihče ne dvomi, da je Zeynep Fadillioglu odlična oblikovalka, saj jo poznajo tudi v Evropi, njeno ime pa slovi celo v Indiji, kjer je prav tako že realizirala več projektov. Kot je pisal BBC, je najbolj zaslužna za to, da mošejo sooblikuje ženska, izredno premožna arabsko-turška družina, ki je naročila gradnjo mošeje kot spomenika pokojni materi.
Sodobnost-preteklost, turškost-svetovljanstvo
O konceptu, kateremu je sledila pri načrtovanju opreme mošeje, je Fadillioglujeva dejala: "Hoteli smo slediti islamskemu estetskemu toku, hkrati pa smo hoteli tudi nekaj zares sodobnega." Sodobnost prinaša tudi britanski oblikovalec William Pye, čigar skulptura, kovinska sferična struktura, dominira pred vhodom, v mošeji pa visi tudi na Kitajskem oblikovani in izdelani ter izredno sodobni lestenec. Spretno povezavo med modernostjo in tradicijo islama izkazuje tudi fasada mošeje. Njena ornamentika je izdelana iz sodobnih materialov, iz železa in stekla, vendar pa je steklo skoraj filigransko oblikovano. Največji turški specialisti za oblikovanje stekla, so na steklo nanašali fine plasti pozlate in izpisali verze iz Korana. Drugega okrasja ni, saj, kot pravi Fadillioglujeva, "Želeli smo, da bi ljudje lahko izkusili intimo, da bi se počutili sami z Bogom in da pri tem njihove pozornosti ne bi motilo pretirano okrasje. Poleg tega pa ta izčiščenost naredi mošejo tudi sodobnejšo."

Več prostora za molitev žensk
Fadillioglujevo je pri načrtovanju vodila še ena misel; to je bila misel na pogosto zelo slabo vzdrževane predele v mošejah, namenjene molitvi žensk. Oblikovalka je zato nasprotvala posebnemu 'ženskemu oddleku', medijem pa je sporočila: "Bila sem v več takšnih mošejah in zelo me je prizadelo. Želela bi, da bi ženske smele mošejo uporabljati tako pogosto kot moški in tudi na povsem enak način." Da bi bilo v mošeji še bolj čutiti 'žensko roko', je Fadillioglujeva k projektu pripeljala še nekaj sodelavk in prav presenetilo jo je, da njeno sodelovanje pri gradnji mošeje in njene ideje niso naletele na nasprotovanje v Turčiji še vedno zelo močnih konservativnih sil.
Polona Balantič